Z delovnim posvetom na Ptujskem gradu se je dopoldne začel obisk vlade premierja Janeza Janše v Podravju. Ob prihodu ministri niso dajali izjav. Po posvetu na Ptujskem gradu so sledili ločeni programi predsednika vlade Janše ter ministric in ministrov, ki se srečujejo s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji, ki zajema 41 občin s skupno okoli 326.000 prebivalci.
Vlada je obisk v Podravju sklenila z javno tribuno v mariborski Kadetnici, na kateri so župani, gospodarstveniki in drugi dodatno izpostavili težave regije. Med drugim so pozvali k večjim vlaganjem države v osnovno zdravstvo, razvojne institucije na vzhodu države in zasebne visokošolske zavode. Opozorili so, da manjše občine težje prihajajo do sredstev EU-ja, ob meji pa imajo velike težave zaradi zgoščenega prometa na lokalnih cestah zaradi zastojev na meji med turistično sezono.
Predsednik vlade je na začetku predstavil statistične podatke o regiji in poudaril, da je treba govoriti o razvoju, ki ohranja mlade doma, še posebej izobražene. "Podravska regija je druga največja regija v državi, ima največ vinogradov, kmetijskih zemljišč, hkrati pa ima drugo najnižje število študentov na tisoč prebivalcev in drugi najvišji delež gospodinjstev, ki s svojimi prihodki težko preživijo," je navedel. Ob tem je spomnil, da je sedež novoustanovljenega demografskega sklada in urada za demografijo načrtovan v Mariboru, kar pomeni, "da bomo problem reševali tukaj, kjer je zelo pereč".
Med drugim je spregovoril o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, iz katerega si tudi ta regija obeta številna vlaganja. Pričakuje, da bo ta dokument v četrtek ob obisku Evropske komisije potrjen. Na koncu je znova izpostavil nujnost cepljenja proti covidu-19. "Imamo vse možnosti za to, da v prihodnosti ne zaostrujemo ukrepov, ne omejujemo javnega življenja, prihaja pa podobna nevarnost kot lani, saj prihaja nov val z delta varianto, kjer precepljenost 60 odstotkov ne zadošča več," je opozoril. Kot je dejal, je cepiva dovolj, zato ni razloga, da se Slovenci ne pocepimo in preprečimo morebitni hujši jesenski epidemični val.
Zelena luč za gradnjo ptujskega urgentnega centra
Minister za zdravje Janez Poklukar je med obiskom v ptujski bolnišnici potrdil, da je vlada prižgala zeleno luč za gradnjo urgentnega centra na Ptuju. Kot je dejal, bo država za ta projekt prispevala 4,4 milijona evrov. Vlada je po besedah Poklukarja dopolnila načrt razvojnih projektov v obdobju 2021–2024, "ki prinaša Splošni bolnišnici Jesenice in gradnji urgentnega centra na Ptuju manjkajoča sredstva". "Tako lahko povem veselo novico, da se gradnja urgentnega centra v Splošni bolnišnici Ptuj lahko začne," je povedal v izjavi za medije po srečanju z vodstvom bolnišnice.
Državni sekretar Robert Cugelj je pojasnil, da je s sklepom vlade potrjena finančna konstrukcija projekta urgentnega centra na Ptuju. "Dejansko lahko začnemo graditi. Predvidevamo, da bomo do konca novembra objavili javni razpis za izbor izvajalcev. Računamo, da bomo do konca februarja prihodnje leto izbrali izvajalca gradbenih del. Objekt bi moral stati februarja 2023," je povedal. Projekt je po besedah Poklukarja ocenjen na nekaj več kot 6,5 milijona evrov. "Od tega bo država zagotovila 3,4 milijona evrov neposredno iz proračuna, za slab milijon evrov pa se predvideva, da bo pridobila s prodajo nepremičnin neposredno v bolnišnici," je dejal.
Direktorica bolnišnice Anica Užmah je dodala, da bo bolnišnica za urgentni center prispevala 1,5 milijona evrov. "K temu so veliko pripomogli zaposleni, ki so zadnja tri leta trdo delali, predvsem pa v času covida-19, in prisluhnili našim navodilom, da smo lahko skupaj soustvarili pogoje za to, da smo lahko pristopili k realizaciji tega projekta," je dejala.
Z vladno delegacijo so govorili še o nekaterih drugih nujnih vlaganjih v opremo in prostore ter poslovanju ptujske bolnišnice, ki je uravnoteženo. "Če ne bo pomembnega poslabšanja epidemije, lahko računamo, da bo bolnišnica v večjem delu izvedla programe v pričakovanem obsegu, torej 100-odstotno," je povedal minister, ki bo popoldne po napovedih obiskal še zdravstveni dom in psihiatrično bolnišnico v Ormožu ter zatem Univerzitetni klinični center Maribor.
Minister za zdravje je skupaj z ministrom za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonkom Černačem obiskal tudi UKC Maribor. Skupaj sta potrdila zavezanost vlade za uresničitev projektov v UKC-ju – gre za selitev pljučnega oddelka in v izpraznjenih prostorih ureditev negovalne bolnišnice, gradnjo nove infekcijske klinike ter nadgradnjo oddelka za onkologijo.
Vrtovec v Mariboru o letališču, obvoznici in predoru
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na sestanku s predstavniki Mestne občine Maribor predstavil projekt vzpostavitve multimodalnega logističnega centra Smart Hub na mariborskem letališču. Projekt predvideva v prvi fazi do leta 2025 vzpostavitev okoli 60 hektarjev površin za logistiko in proizvodno dejavnost, v drugi fazi do leta 2030 pa naj bi bilo takšnih površin okoli 600 hektarjev.
"Verjamem, da se bo našel pomemben investitor, ki bi ga tovrstna dejavnost zanimala," je v izjavi za medije po sestanku na sedežu mariborske občine v okviru obiska vlade v Podravju povedal Vrtovec. Kot je dejal, to ni le ideja, ampak na državni ravni že potekajo dejavnosti v tej smeri, prejšnji teden je vlada sprejela informacijo o idejni zasnovi. "Načrtujemo začetek vseh drugih postopkov, da pride do umeščanja v prostor, pa tudi da pride do morebitne investicijske konference že prvič v septembru," je dejal. Vzporedno vodijo tudi postopke za železniško povezavo z letališčem in podaljšanje pristajalne steze. Letališče je do konca leta v začasnem upravljanju državne družbe DRI, na vprašanje o tem, kdo bo upravljavec zatem, pa minister še ni imel odgovora. "Treba je dobiti resnega upravitelja," je povedal.
Glede mariborske zahodne oz. južne obvoznice je Vrtovec pojasnil, da so težave pri pridobivanju zemljišč. "Če tega ne bi bilo, bi že imeli gradbeno dovoljenje in začeli graditi. Še dva objekta moramo odkupiti oziroma smo v fazi razlastitve, in ko bo to urejeno, bomo lahko začeli graditi, predvidoma na začetku prihodnjega leta," je dejal. Za zmanjšanje prometa skozi središče mesta je župan Saša Arsenovič ministru znova predstavil idejo o gradnji predora pod mestom. Pojasnil je, da je mesto naročilo študijo izvedljivosti projekta, ki je pokazala, da je takšen predor mogoče postaviti in da je cenejši kot severna obvoznica, o kateri se je razmišljalo pred leti. Župan upa, da bodo gradnjo predora lahko začeli najpozneje v letu 2024. Gradnjo bi financirala država. "Če se sprijaznimo s tem, da severne obvoznice ni, potem je to najboljša rešitev za razbremenitev prometa znotraj Maribora," meni Vrtovec.
Govorili so tudi o hitrejši železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano. "Upam, da smo dovolj sposobni na vseh ravneh v državi, da bomo to progo lahko umestili v prostor v doglednem času. Ker je proga resnično strateškega pomena," je glede tega dejal minister. Na srečanju sta bila navzoča tudi državna sekretarka ministrstva za okolje in prostor Metka Gorišek ter državni sekretar ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Marjan Dolinšek. Z njim so govorili o vzpostavitvi mednarodne osnovne šole v Mariboru, za katero je mesto konec maja dobilo soglasje vlade, trenutno pa se usklajujejo glede njenega financiranja. Dolinšek je povedal, da je ministrstvo pripravljeno finančno pomagati, župan pa računa, da bo vpis prvih učencev mogoč prihodnje leto.
Vizjak rešuje problematiko odpadnega blata
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je obisk vlade v Podravju začel z obiskom občine Slovenska Bistrica, kjer so mu predstavili problematiko poplavne varnosti in mešanih komunalnih odpadkov. V pogovorih z županom Občine Slovenska Bistrica Ivanom Žagarjem in direktorjem Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljanom Tramškom se je Vizjak pogovarjal o potrebni nadgradnji sistema čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode, pa tudi, kaj si lahko lokalne skupnosti obetajo od prihajajočih razpisov ter načrta za okrevanje in odpornost.
"Trudimo se, da bi na področju ravnanja z odpadki oz. vseh, tudi občinskih gospodarskih javnih služb, pomagali lokalnim skupnostim, da izvedejo naložbe čim prej. Hkrati smo govorili o poplavni varnosti, prihajajočih ukrepih dodatne zaščite širšega območja povodja Drave in ukrepih, ki so povezani z občino," je v izjavi za medije po obisku v centru za ravnanje z odpadki na Pragerskem dejal minister.
Glede čiščenja odpadnih voda in ravnanja s komunalnim blatom je Vizjak poudaril, da so po stopnjevanju težav, ki so se pokazale ob nezakonito odloženem blatu na območju Pivole, skupaj s komunalno zbornico oblikovali rešitve, kako naprej.
Hojs o problematiki na meji, Tonin obiskal gasilce, Simoniti gradove
Po seji vlade so se na delovne obiske na različne konce Podravja odpravili tudi drugi člani vladne ekipe. Notranji minister Aleš Hojs se je v okviru obiska Podravja seznanil s problematiko meje s Hrvaško. Kmetijski minister Jože Podgoršek je obiskal več kmetij in naše največje živilskopredelovalno podjetje, Perutnino Ptuj. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je z gostiteljico, ptujsko županjo Nuško Gajšek, med drugim govoril o prenosu stavbe upravne enote, ki je potrebna obnove. "Ministrstvo ima za to na voljo evropska sredstva, a mora biti lastnik, tako da nas tu čaka nekaj usklajevanj," je povedala županja.
Medtem je obrambni minister Matej Tonin obisk v Podravju začel pri Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj, ki je lani praznovalo 150 let delovanja. Nato je obiskal še podjetji Svit-Zolar in Palfinger. Državni sekretar Janez Žakelj pa je obiskal podjetje Dravske elektrarne, kjer so ga seznanili z delovanjem in upravljanjem dravskih elektrarn, še posebej v primerih izrednih dogodkov, za kar imajo izdelane natančne načrte ukrepanj. Žaklju so nato na Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Pekre predstavili program za usposabljanje gasilcev in delovanje izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Maribor.
Minister za kulturo Vasko Simoniti je obiskal gradove Vurberk, Borl in Slovenska Bistrica. Na Bistriškem gradu se je srečal z županom Slovenske Bistrice Ivanom Žagarjem. Kot so sporočili z ministrstva, je pogovor tekel o naložbah v kulturo in kulturno dediščino.
Minister za pravosodje Marjan Dikaučič pa je v okviru vladnega obiska v Podravju obiskal Okrožno in Okrajno sodišče na Ptuju, kjer so spregovorili o problematiki prostorske stiske v arhivu. Del rešitve bo zagotovo predstavljala vzpostavitev centralnega dokumentacijskega in digitalizacijskega centra, meni Dikaučič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje