Kala je bolna in ne more več pomagati, tako kot je to delala celih devet let. Foto: Goran Rovan
Kala je bolna in ne more več pomagati, tako kot je to delala celih devet let. Foto: Goran Rovan
Martin Kerin zbira denar za šolanje psičke pomočnice Missy. Foto: Goran Rovan
Šolanje psa traja kar deset mesecev. Foto: Goran Rovan
Tetraplegik mora sam zbirati denar za psa

Tetraplegik, ki je pred 13 leti pristal na invalidskem vozičku, mora zdaj sam zbrati denar za šolanje in nakup psa pomočnika, saj mu zavarovalnica tega stroška ne prizna.

37-Martinu Kerinu iz Velikega Podloga se je pred 13 leti življenje postavilo dobesedno na glavo. Pri 24 letih si je pri skoku v reko Kolpo tako hudo poškodoval vretenca, da je kot tetraplegik pristal na invalidskem vozičku. Sledilo je zdravljenje in rehabilitacija v Soči, vendar ni obupal. Z veliko volje in vztrajnosti je poskušal živeti naprej, saj je bil prej športnik, tako da mu je bilo nekoliko lažje. In to mu je s pomočjo Kale, psičke pomočnice, tudi uspelo.

11-letna zlata prinašalka Kala skrbi za Martina že devet let. Z njo je lahko skoraj povsem samostojen in ni odvisen od drugih. Martin pravi, da sta včasih naredila dnevno tudi po 15 kilometrov in da mu je v veliko pomoč, saj mu odpira vrata, pobira stvari, ki mu padajo iz rok, mu pomaga pri oblačenju. Vendar je Kala zdaj začela izgubljati zobe, ima pa tudi druge zdravstvene težave in celo kostnega raka, zato Martinu ne more več pomagati tako kot nekoč. Kala se zdaj hitro utrudi, zaradi obrušenih zob težje pobira predmete in tudi težje hodi in slabše vidi. Včasih so njene bolečine tako hude, da se po ves dan ne premakne.

Zato je Martin začel iskati novega psa pomočnika in ga pred časom tudi našel. In to na Hrvaškem, kjer je izbral 10-mesečno labradorko Missy. Ta je prestala preizkus pri vaditelju psov in zdaj se že drugi mesec šola. Njeno usposabljanje sta prevzela inštruktorja Matjaž Zanut in Alenka Sunčič Zanut iz Brežic (Psi pomočniki), ki sta do zdaj izšolala že nekaj psov za reševanje, vodnike slepih in za druge naloge. Njeno usposabljanje bo trajalo kar deset mesecev in bo stalo 9 tisoč evrov. Z Martinom sta sodelovala že prej, zdaj pa se vidijo vsaj enkrat tedensko, da se prikupna črna labradorka Missy privaja nanj in se sproti spoznavata. Matjaž pravi, da se bo psička morala najprej privaditi osnovnih stvari in poslušnosti, potem bo začela delati vaje za pomoč Martinu, temu pa sledi najpomembnejša faza usposabljanja - prenos na Martina, ki bo z njo živel vsaj deset let, kolikor naj bi bila delovna doba za te pse. Matjaž zatrjuje, da bo po desetih mesecih psička znala marsikaj: "Missy bo obvladala najprej te osnovne stvari, kot je vaja sedi, prostor ter hoja ob levi in desni strani invalidskega vozička. Potem pa sledijo bolj specifične stvari, kot je prinašanje, pobiranje stvari po tleh, odpiranje vrat, predalov, zapiranje vrat, predalov, slačenje, lahko bo odnesla tudi nogavice v košaro ali pralni stroj in še kaj se jo bo dalo naučiti."

In ker zdravstvena zavarovalnica ne krije stroškov nabave in šolanja psa pomočnika, mora Martin kar sam zbrati potreben denar. Za zdaj je zbral že 3.200 evrov. Skoraj dve tretjini tega denarja so mu zbrali v Resistecu, kjer je bil nekoč zaposlen. Družba je prispevala 1.000 evrov, zaposleni pa so zbrali še skoraj 900 evrov. Pri zbiranju denarja za šolanje psičke Missy so mu priskočili na pomoč tudi pri Rdečem križu v Krškem, kjer so zanj odprli tekoči račun. Zato Martin upa, da mu bo le uspelo in bo lahko še naprej živel samostojno. Martin se je s tem, da bo moral sam zbrati denar za Missy, sicer že sprijaznil, čeprav ve, da zavarovalnica krije šolanje in nabavo psa za slepe, ne priznava pa tega tetraplegikom. Ker sam brez psa ni sposoben skrbeti zase, se mu zdi to krivično. Zato se zdaj s krutostjo našega zdravstvenega sistema ne ubada preveč in upa na pomoč donatorjev. Hvaležen pa je tudi, da mu nekateri pomagajo s hrano za psa (Eukanuba) in veterinarskimi storitvami (Velika klinika za male živali Tristo kosmatih).

Za MMC Goran Rovan

Tetraplegik mora sam zbirati denar za psa