Računalniška vizualizacija načrtovane tolminske obvoznice Foto: Ginex International
Računalniška vizualizacija načrtovane tolminske obvoznice Foto: Ginex International
Tolminska obvoznica
Računalniška vizualizacija načrtovane tolminske obvoznice Foto: Ginex International
Tolminska obvoznica
Računalniška vizualizacija načrtovane tolminske obvoznice Foto: Ginex International
Predstavili načrte za tolminsko obvoznico

Projekt so Tolmincem prvič javno predstavili že pred desetletjem in vse odtlej se o obvoznici krešejo mnenja. Nekateri domačini menijo, da okoli 10 milijonov vredne investicije – natančne številke sicer še niso znane – mesto sploh ne potrebuje, in da kilometer in pol dolga obvoznica prinaša več negativnega kot pozitivnega, spet drugi menijo, da je obvoznica nujno potrebna. Zanjo Direkcija za infrastrukturo že parcelira zemljišča, sledila bosta cenitev in odkup, kar pa – sodeč po odzivih nekaterih lastnikov – ne bo mačji kašelj. "Glede na izkušnje ne pričakujemo, da bi pred koncem leta 2018 lahko pridobili zemljišča, kar je tudi pogoj za gradbeno dovoljenje, ampak po optimističnih napovedih bi nekje v letu 2019 lahko začeli z gradnjo, če bo seveda še na razpolago denar," je časovni načrt povzela Irena Zore Willenpart in dodala, da bi gradnja, za katero so že izdelali presojo vplivov na okolje, ARSO pa je izdal pozitivno mnenje, trajala približno dve leti.

Obvoznica se bo začela s krožiščem pri tolminskem pokopališču, kmalu za njim bo drugo semaforizirano križišče, nato se bo cesta nadaljevala pod Brajdo, ob njej pa bo tudi večnamenska pot za kmetijsko mehanizacijo, pešce in kolesarje, prav tako so pod Brajdo prevideli podhod. Obvoznica bo prečila Tolminko pri čistilni napravi s 180-metrskim mostom in se nato s krožiščem priključila na obstoječo cesto Tolmin–Most na Soči. Kot pojasnjuje odgovorni projektant s podjetja Ginex Domagoj Bačič, so poskrbeli tudi za varnost: "Za pešce in kolesarje iz smeri šole proti Sotočju smo sprojektirali ločeno kolesarsko in pešpot, ki gre pod Dijaško ulico in se priključi pri cesti pri Paradisu."

Na javni predstavitvi načrtov so sicer najprej poudarili, da je trasa že zarisana in da bodo mogoče le druge manjše spremembe. Kljub temu vprašanj, pomislekov in dvomov prisotnih ni bilo malo. Številni so se spraševali o smotrnosti dveh križišč – krožnega in navadnega semaforiziranega – ob tolminskem pokopališču, kjer da je tudi premalo parkirišč, opozorili pa so, da bi bilo vredno razmisliti tudi o parkirišču za tovornjake, saj zdajšnje sicer neuradno in neurejeno makadamsko ne bo dostopno. Kot eno od najšibkejših točk načrtovanega projekta so izpostavili ozko in že zdaj preobremenjeno Dijaško ulico, ki da bo – tako Juliana Tomei "postala glavna vpadnica na obvoznico". Na občini razmišljajo, da bi bil dvosmerni promet dovoljen le do šolskega centra, pojasnjuje župan Uroš Brežan: "Menimo, da bi bilo dobro zapreti promet od šole proti Tolminu po Dijaški ulici, v drugo stran proti obvoznici pa bi ga pustili." Poleg tega je Brežan poudaril prednost, da se bo tranzitni promet umaknil iz mesta in da bo tudi središče mesta laže urejati, ko bo z izgradnjo obvoznice državna cesta skozi mesto postala občinska. Tudi s temi odgovori se nekateri niso zadovoljili. "Občina nima še nobenega predloga, nobenega načrta. Mislim, da bi moral biti vrstni red obraten. Najprej nam pokažite, kaj se bo dalo narediti v mestu, če bo obvoznica, potem se bomo pa odločili, ali to odtehta, da izgubimo zelo lepe površine," je bil skeptičen Tadej Feregotto.

Brežan je sicer dodal, da bodo tehtne pripombe upoštevali in jih pri reviziji projekta posredovali investitorju. Tako so se že na predstavitvi vsi strinjali, da bi namesto zasaditve zgolj na eni strani – proti mestu, kjer bo tudi 1,5-metrski protihrupni nasip – zasadili drevored. Če bi nekateri vztrajali pri nasprotovanju, Brežan ne izključuje niti možnosti referenduma: "Vedno so možnosti, da se Tolminci odločijo, da obvoznice ne želijo. Sam še vedno vidim, da močno pretehtajo argumenti za, če pa se bo oblikovala kakšna civilna iniciativa, kot smo jo že imeli pred nekaj leti, in odločila, da pripravi referendumsko pobudo, jo bomo seveda obravnavali v skladu z našim statutom."

Na drugi strani so namreč popolnoma nasprotna mnenja, da je obvoznica nujna – predvsem tistih, ki zdaj živijo tik ob glavni cesti. Maks Tuta se veseli, da bo tovorni in tranzitni promet večinoma potekal mimo mesta: "Ta magistralna cesta bo pridobila to, da bo postala normalna mestna ulica in bomo vsi, ki tam živimo, imeli približno normalne razmere kot vsi ostali prebivalci Tolmina. Tranzitnega prometa je iz dneva v dan več." Na podobne primere drugih krajev v Posočju pa je spomnil tudi Borut Klanjšček, ki je imel sicer pripombe o križiščih in nekaterih drugih pomanjkljivostih načrtovane obvoznice: "Poglejte si, kako je v Kobaridu, kjer so bili vsi proti, bali so se, da bo upadel obisk Kobariškega muzeja, poglejte, kako je zdaj lepo. Poglejte, kako je v Bovcu, kjer bi imeli celo poletje začepljen center, če ne bi imeli obvoznice. In Tolmin potrebuje obvoznico." Že od začetka načrtovanja obvoznice sicer marsikoga skrbi tudi to, kako bo nova cesta vplivala na festivalsko dogajanje ob Sotočju nedaleč proč. Čeprav Brežan miri, da razen v času gradnje, ko bo nekaj motenj, cesta ne bi smela predstavljati večjih ovir, saj bi jo lahko vsaj v času festivala Metaldays zaprli, pomisleki ostajajo.

Predstavili načrte za tolminsko obvoznico