Nastajajoči slovenski prevod Svetega pisma bo temeljil na slavnem francoskem prevodu Svetega pisma, na t. i. Jeruzalemski bibliji (La Bible de Jerusalem). Foto: Bor Slana/Bobo
Nastajajoči slovenski prevod Svetega pisma bo temeljil na slavnem francoskem prevodu Svetega pisma, na t. i. Jeruzalemski bibliji (La Bible de Jerusalem). Foto: Bor Slana/Bobo

Značilnosti prevoda bosta zvestoba izvirniku in iskanje čim lepše slovenske oblike v prevodu. Tako ne bo nepotrebnega spreminjanja posameznih besednih formulacij, ampak bo imela prednost slovenska kultura.

Jože Krašovec, odgovorni nosilec in urednik projekta
Jože Krašovec
Akademik Jože Krašovec je odgovorni nosilec in urednik projekta novega prevoda Svetega pisma. Krašovec je bil prav tako vodja pri nastanku standardnega prevoda Svetega pisma, ki je nastal v letih 1980-1996. Foto: SAZU

Nastajajoči prevod bo temeljil na slavnem francoskem prevodu Svetega pisma, na t. i. Jeruzalemski bibliji (La Bible de Jerusalem). To so si za temelj vzeli zato, ker vsebuje vrsto bogatih uvodov in opomb, ki dodatno pojasnjujejo besedilo, pravi akademik Jože Krašovec, odgovorni nosilec in urednik projekta.

Za prevod po Jeruzalemski bibliji so se po besedah Krašovca odločili, ker gre za najbolj priznan in vpliven katoliški prevod Svetega pisma v obdobju po drugi svetovni vojni, preveden v številne jezike. Je klasičen prevod, ki se dokaj dosledno drži izvirnih besedil in značilnega svetopisemskega sloga, hkrati pa uporablja lepo sodobno francoščino.

Tokrat zgolj katoliška izdaja
Na vprašanje, zakaj nov prevod po tako kratkem času, Krašovec odgovarja, da je treba vsak prevod po desetih letih pregledati. Pri pregledu so ugotovili, da obstaja več razlogov, da pripravijo nov prevod. Predvsem so želeli, da bi ta bolj upošteval bogastvo uvodov in opomb Jeruzalemske biblije. Poleg tega gre pri standardnem prevodu za ekumenski prevod, namenjen tako katoličanom kot protestantom, medtem ko bo ta izdaja zgolj katoliška.

Po navedbah Krašovca slovesa Jeruzalemske biblije ne povezujejo zgolj s prevodom, temveč morda še bolj z odličnimi in uporabnimi uvodi, opombami, referencami in različnimi dodatki. "Ti so prirejeni za spoznavanje temeljnega pomena najpomembnejšega besedišča. Okoli 600 besed je izčrpno obrazloženih v opombah, česar v drugih izdajah Biblije tako rekoč ni," pravi akademik.

Obširnejši in bolj vsebinski uvodi in opombe
Od standardnega prevoda Svetega pisma se bo slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma po besedah Krašovca razlikovala prav po tem, da bodo uvodi, opombe in drugi dodatki obširnejši in bolj vsebinski. "Novi bodo seveda tudi sam prevod in reference ob robu. Posebnost bo tudi, da besedilo ne bo postavljeno v dveh stolpcih, ampak v enem, kar je pregledneje. Tudi tisk bo dvobarven."

Novi prevod bo tako bolj usklajen, bolj zavestno kot standardni prevod pa bo upošteval tudi slovensko tradicijo. "Značilnosti prevoda bosta zvestoba izvirniku in iskanje čim lepše slovenske oblike v prevodu. Tako ne bo nepotrebnega spreminjanja posameznih besednih formulacij, ampak bo imela prednost slovenska kultura," je še povedal Krašovec.

Nekatere knjige prevoda so že izšle, trenutno pa končujejo prevod že zadnjih knjig Svetega pisma. V prihodnjih dveh letih bodo prevod uskladili, v dodatnem enem letu pa ga pripravili na tisk v eno knjigo. Za izdajo celotnega prevoda bodo tako po besedah Krašovca potrebovali 12 let, kar je tri leta manj, kot so potrebovali za standardni prevod. Ugotavlja, da je "12 let kratka doba za tako obsežen projekt, posebej če vemo, da bo knjiga za tretjino obsežnejša, kot je standardni prevod".

Sveto pismo v slovenščini od Dalmatina do danes
Do danes smo sicer Slovenci dobili že sedem prevodov celotnega Svetega pisma. Prvi je Sveto pismo v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin (1584). Za drugi prevod je v letih 1784-1802 poskrbel Jurij Japelj. Tretji prevod je nastal v letih 1856-1859, pobudo zanj pa je dal ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. Četrti prevod je nastajal v letih 1870-1898 ob sodelovanju jezikoslovca Frana Miklošiča in pisatelja Josipa Stritarja. Peti prevod je leta 1914 pripravil Čeh Anton Chraska, namenjen pa je evangeličanom. Šesti prevod je izšel v letih 1958-1961, znan pa je kot mariborska izdaja Svetega pisma. Standardni prevod Svetega pisma pa je nastal v letih 1980-1996, prav tako pod vodstvom Krašovca.

Pri prevajanju poleg Jožeta Krašovca sodelujejo še Matjaž Maksimilijan, Miran Špelič, Janez Zupet, Bogomir Trošt in drugi, poleg njih pa še vrsta lektorjev, bralcev korektorjev in drugih sodelavcev.

Značilnosti prevoda bosta zvestoba izvirniku in iskanje čim lepše slovenske oblike v prevodu. Tako ne bo nepotrebnega spreminjanja posameznih besednih formulacij, ampak bo imela prednost slovenska kultura.

Jože Krašovec, odgovorni nosilec in urednik projekta