Ker je povečana vlaga zaradi velikega števila obiskovalcev v preteklosti risbe že poškodovala, je bila jama v Kantabriji med letoma 1977 in 1982 prvič zaprta za obiskovalce. (Znanstveniki so namreč odkrili zelene plesnive madeže na slikah v osrednji dvorani, kjer je z rdečo in črno barvo naslikanih 21 bizonov.) Po novih poškodbah, ki so nastale kljub omejitvi števila obiskovalcev, so jamo leta 2002 ponovno zaprli; odtlej imajo vstop vanjo samo znanstveniki.

Samo peterica izžrebancev vsak teden
Januarja pa se je sklad, ki upravlja jamo, odločil, da jo bodo poskusno spet odprli za obiskovalce. Vanjo bodo do avgusta vsak teden dovolili vstopiti skupinici petih ljudi, ki se bodo v jami lahko mudili 37 minut (od tega bo samo osem minut minilo v družbi slikarij, preostalo vključuje vstopanje in hojo po hodnikih). Nato bodo ocenili učinek, ki so ga obiskovalci imeli na jamske slikarije.

Prvo skupino obiskovalcev bodo naključno in z žrebom izbrali izmed obiskovalcev bližnjega muzeja, je sklenilo špansko ministrstvo za kulturo. Izbrani obiskovalci bodo morali v jami nositi posebna oblačila, maske in obuvala.

Jamo so po golem naključju odkrili v poznem 19. stoletju, v 70. letih 20. stoletja pa je postala pravi turistični magnet in pritegnila 3.000 obiskovalcev na dan. V njej so našteli 260 jamskih risb, ki izvirajo iz starejše kamene dobe in so stare več kot 14.500 let. Paleolitske risbe, na katerih so upodobljeni živali, ljudje in človeške roke, so domnevno služile za lovske obrede. Altamira, ki leži blizu mesta Santillana del Mar na severu Španije, je od leta 1985 uvrščena na svetovni seznam kulturne dediščine Unesca.