Ob koncu nagovora je Trump dejal, da bodo pod njegovim vodstvom ZDA do okolja najbolj prijazna država, pri čemer pa ne bo škode za podjetja. Foto: Reuters
Ob koncu nagovora je Trump dejal, da bodo pod njegovim vodstvom ZDA do okolja najbolj prijazna država, pri čemer pa ne bo škode za podjetja. Foto: Reuters
ZDA
Ameriški toplogredni plini predstavljajo 15 odstotkov vseh izpušnih plinov na svetu. Foto: EPA
Trump o spremembi ameriške politike glede vrste vprašanj
Donald Trump
Trump je obrnil hrbet pariškemu podnebnemu sporazumu. Foto: EPA

Kot je poudaril Trump, bi pariški podnebni sporazum pomenil velike stroške za Američane, saj predvideva "drakonske finančne in gospodarske obveznosti". Njegova odločitev o umiku od sporazuma pomeni izpolnitev predvolilne obljube, da "bodo na prvem mestu ameriški delavci."

Pariški podnebni sporazum je označil za nepravičen, po njegovi oceni ima pozitivne posledice le za druge države, a na račun ZDA. Napovedal je takojšnjo ustavitev vpeljave neobvezujočih določil iz pariškega sporazuma in tudi končanje financiranja pariškega sporazuma in sklada za zeleno ozračje. Odstop od sporazuma bo po njegovih napovedih potekal v skladu s postopki ZN-a, trajal pa naj bi največ štiri leta.

Trump je nagovor začel z navajanjem podatkov o krepitvi gospodarske rasti, odkar je prevzel oblast. Med drugim je omenil tudi srečanje G7, glede katerega je omenil zavezanost voditeljev za sodelovanje za pravično trgovino. "Drugo za drugo uresničujemo obljube, ki sem jih dal v kampanji. ... V državo vračamo tovarne in delovna mesta, in to v številkah, za katere si nihče ni mislil, da so možne. In to je šele začetek," je dejal Trump.

Z odstopom od sporazuma se ZDA pridružujejo Siriji in Nikaragvi, ki leta 2015 edini nista podpisali pariškega sporazuma. Pariški podnebni sporazum je sprejelo 195 držav. ZDA, ki so za Kitajsko druga največja onesnaževalka s toplogrednimi plini, je sporazum ratificirala v začetku lanskega septembra.

ZDA so se s sporazumom obvezale, da bodo do leta 2025 zmanjšale toplogredne pline za od 26 do 28 odstotkov glede na leto 2005.

Obama: Trumpova administracija zavrača prihodnost
Na Trumpovo odločitev se je že odzval nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, ki je podpisal pariški podnebni sporazum. Kot je dejal, s tem ko se umika iz pariškega sporazuma, Trumpova administracija zavrača prihodnost. Ob tem je dodal, da je prepričan, da se bodo ameriške zvezne države, mesta in podjetja zavzela in bodo storila še več za ohranitev okolja.

Pariška županja Anne Hidalgo je Trumpovo odločitev označila za "napako, ki bo imela dramatične posledice."

Po Trumpovi odločitvi o izstopu od sporazuma je Elon Musk, prvi mož podjetja Tesla, sporočil, da ne bo več predsednikov svetovalec, kar je že prej javno napovedal.

Kaj pomeni odstop od sporazuma?
Reuters je še pred uradnim umikom ZDA poročal, da bi lahko ZDA, tudi če bodo odstopile od pariškega sporazuma, vplivale na delo drugih držav ali jih celo motile v boju proti podnebnim spremembam do konca leta 2020.

Pravila ZN-a glede pariškega dogovora namreč pravijo, da bi moral Washington uradno čakati do novembra 2020, da se umakne iz sporazuma, v tem času pa bi vseeno ohranil glasovalne pravice glede podrobnih pravil o različnih vprašanjih, na primer nadzoru izpustov toplogrednih plinov. V najslabšem primeru bi lahko ZDA otežile sprejetje teh pravil, je dejal profesor prava na Univerzi v Arizoni Daniel Bodansky. Pariški sporazum predvideva zelo malo pravnih obveznosti pred letom 2020 in nič sankcij za njihovo neizpolnjevanje.

Bodansky je še dodal, da ZDA niso skušale ovirati dela drugih držav v kjotskem protokolu iz leta 1997, ki je zahteval od bogatih držav, da omejijo izpuste, čeprav se je predsednik Bush mlajši leta 2001 odločil, da ZDA pri tem ne bodo sodelovale.

Trump pa bi se lahko odločil skrajšati formalnosti glede odstopa od sporazuma na le eno leto z odstopom od krovnega sporazuma, podnebne konvencije iz leta 1992.

Trump o spremembi ameriške politike glede vrste vprašanj