Most, ki se nadaljuje v Ormoško cesto. Foto: BoBo/Miloš Vujinović
Most, ki se nadaljuje v Ormoško cesto. Foto: BoBo/Miloš Vujinović

Nezadovoljni krajani ob omenjeni precej prometni cesti so se za nenavadno uro protesta odločili, ker so zanje prav nedeljski večeri najbolj nemirni. Takrat se namreč sprosti promet tovornih vozil, ki se nato večinoma z mejnih prehodov s Hrvaško vsaj do polnoči valijo mimo njihovih hiš in se tako izogibajo avtocesti.

Ker je direkcija za infrastrukturo napovedala rekonstrukcijo ceste, se v civilni pobudi bojijo, da gre za širitev ceste, po kateri želi država pozneje speljati promet s prihodnje hitre ceste Ormož–Ptuj, saj trasa drugega dela ceste do priključka na avtocestni križ še ni določena. To bi zanje, pa tudi za prebivalce občine Markovci, pomenilo še večjo obremenjenost ceste, kjer že zdaj naštejejo najmanj tisoč tovornih vozil na dan.

Kljub več obljubam lokalnim skupnostim prometna študija celotne trase hitre ceste doslej še ni bila predstavljena. Kot so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu, so, ker želijo pred predstavitvijo lokalnim skupnostim imeti odgovore na vsa potencialna vprašanja, zahtevali dodatne preveritve. Te naj bi pridobili do konca maja, predvidoma junija pa jo bodo predstavili lokalnim skupnostim.

Župan podprl protestnike
Protestnike je prišel podpret tudi ptujski župan Miran Senčar, ki je tudi napovedal sestanek z odgovornimi v naslednjem tednu, ko naj bi si ti prišli pogledat predlagano traso južne obvoznice. Na državo je sicer že pred časom naslovil zahtevo za začetek postopkov za gradnjo, pri tem pa očital vrsto neprimernih rešitev pri načrtovani obnovi Ormoške ceste, ki bi še dodatno poslabšale kakovost življenja ljudi ob tej s tranzitom obremenjeni državni cesti.

Med rešitvami, ki lahko takoj razbremeni naselja ob cesti, na občini podpirajo prepoved tovornega prometa na mejnih prehodih Zavrč in Središče ob Dravi ter njegovo preusmeritev na večje mejne prehode in avtocesto.

"To lahko sprejmejo takoj, brez dodatnih naložbenih vlaganj, pomeni pa takojšnjo razbremenitev Ormoške ceste in primestnih naselij. S tem bi v sistem elektronskega cestninjenja zajeli tudi tisti del tovornega prometa, ki se s prečkanjem omenjenih mejnih prehodov izogne cestninjenju, ceno za to pa z zmanjšano kakovostjo življenja in premoženjsko škodo na objektih plačajo naši prebivalci," je dejal Senčar.