Zdaj je na dvoriščih komunalnih podjetij po Sloveniji okoli 6000 ton komunalne embalaže, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso prevzele. Do konca leta se je bo ob takem gibanju neodvažanja nabralo za 40.000 ton. Za primer: ko se je ob koncu leta 2016 Snagi nabralo 6.000 ton odpadne embalaže, je bil kup velik kot Hala Tivoli, je spomnil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc in dodal, da se ga je menda videlo celo iz vesolja.

V Sloveniji imamo šest družb za ravnanje z odpadno embalažo: Slopak, Recikel, Interseroh, Embakom, Surovina in Dinos. Financirajo se z embalažnino, ki jo plačujejo podjetja, ki letno proizvedejo ali uvozijo več kot 15 ton embalaže. Vsa druga podjetja, ki uvozijo ali proizvedejo manj kot 15 ton embalaže, embalažnine ne plačajo. Po podatkih Računskega sodišča tako v sistem ravnanja z odpadno embalažo ni vključenih kar 53,2 odstotkov odpadne embalaže, ki jo morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzeti, a za ravnanje z njo ne prejemajo plačila, opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva.

Upravno sodišče: družbe so obvezane odvažati le plačano količino embalaže
Letos januarja se je položaj dodatno zapletel z razsodbo Upravnega sodišča, ki je pritrdilo družbi Interseroh, ki je odslej obvezana prevzemati le toliko embalaže, kolikor jo z embalažnino pokrijejo podjetja. Pred tem so bile namreč družbe za ravnanje z odpadno embalažo obvezane prevzeti določen odstotek embalaže na trgu, kot je to določil sklep Vlade RS iz junija 2017, pojasnjuje Zupanc. Od odločitve upravnega sodišča pa so tudi druge družbe za ravnanje z embalažo nelicencirano embalažo nehale odvažati.

Neapeljski scenarij?
"Ob takem ravnanju družb za ravnanje z odpadno embalažo in glede na podatke Računskega sodišča lahko pričakujemo, da bo na dvoriščih komunalnih podjetij letos ostalo do 40.000 ton embalaže. To pa predstavlja resno potencialno ekološko katastrofo za celotno državo," je dejal Zupanc in dodal: "Če je problem 53 odstotkov, se najprej vprašajmo, zakaj se je to zgodilo. Zato ker nismo upoštevali načela povzročitelj plača. Če rečemo: povzročitelj plača, potem plačaš vse, kar si povzročil, od 10 kg do 100.000 ton. Če bi z zakonodajo spustili mejo 15 ton na eno tono ali 500 kilogramov, kot smo predlagali ministrstvu, bi imeli dovolj sredstev in bi družbe za ravnanje z odpadno embalažo lažje zadevo realizirale."

Zbornica je plačilo embalažnine tudi manjšim podjetjem, ki za svoje izdelke uporabijo manjše količine embalaže, ministrstvu za okolje in prostor predlagala že pred časom, pravi Zupanc, a se to ni odzvalo oziroma je presodilo, da bi to predstavljalo preveliko administrativno breme.

Slovenija je razglašena za zeleno turistično destinacijo, kar ob predvidenem kolapsu ravnanja s komunalno odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami, zelo kmalu ne bo več, meni Zupanc in dodaja, da nas prav lahko doleti neapeljski scenarij po katerem bodo smeti ležale povsod naokoli.

Z Žal se vosek cedi na cesto
Direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič pravi, da odvoznike prosijo za vsak odvoz sveč posebej. Žale upravljajo 18 pokopališč na dobrih 60 hektarih površine, na katerih je več kot 57.000 grobov. Po uredbi mora pokopališče za vsak hektar površine zagotoviti 3 m³ za odpadke. "Po uredbi bi morali glede na velikost pokopališča Žal imeti na voljo 140 m³ za skladiščenje odpadnih sveč. Zaradi nedelujočega sistema smo zgradili 400 m³ velik prostor, kar je skoraj trikrat večji prostor. Občasno je v tem skladišču 800 m³ odpadnih sveč, trenutno pa jih skladiščimo za 600 m³," nevzdržne razmere ponazori Martinčič in opozori, da je zaradi neodvoza sveč povečana tudi požarna ogroženost pokopališč.

Na Žalah imajo predvsem težave z voskom, ki se topi in cedi na bližnjo cesto. "Pokopališča so kulturna dediščina, parki, turistična znamenitost, ne bi radi, da se ob njih skladiščijo tone smeti," še doda Martinčič. Danes je na dvoriščih komunalnih podjetij več kot 1.200 ton odpadnih sveč, za katere nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ne zagotovijo predelave.

Med embalažo že muhe in glodavci
Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, je tik pred razpadom, meni Zupanc in dodaja, da komunalna podjetja po Sloveniji odpadne embalaže nimajo več kje hraniti. Zaradi kupov neodpeljane odpadne embalaže, ki jo mnoge komunale skladiščijo kar poleg svojih upravnih stavb, se podjetja srečujejo higienskimi težavami. Ostanki hrane na embalaži namreč privabljajo muhe in glodavce. To pomeni tudi veliko tveganje za zdravje zaposlenih, predvsem tistih, ki so v dnevnem stiku z odpadno embalažo, opozarjajo na zbornici. Iz komunalnih podjetij dobivajo informacije, da neodpeljano odpadno embalažo raznaša že na dvorišča hiš, vrtove in bližnja polja. Komunalna podjetja tako tedensko pobirajo odpadke izpred okoliških hiš in okolice, kar povzroča tudi dodatne stroške.

Zbornica apelira na vlado
Ker se po pozivih Ministrstvu za okolje, naj intervenira, nič ni zgodilo, zdaj Zbornica apelira na vlado, ki opravlja tekoče posle. Zahteva da z interventnimi ukrepi takoj zagotovi odstranitev nakopičene odpadne embalaže in nagrobnih sveč, da prepreči morebitno kaznovanje komunalnih podjetij zaradi nepravilnega skladiščenja neprevzete embalaže, da naloži Ministrstvu za okolje in prostor vzpostavitev sistema deljene odgovornosti za redni odvoz teh odpadkov od komunalnih podjetij in uredi zakonodajo tako, da bo sistem operativen in vzdržen za vse deležnike v procesu odstranjevanja teh odpadkov.