Tisočletja je človeštvo zrlo v nebo in se čudilo repaticam, ki so potovale čez nebo. Šele leta 2014 je evropska misija Rosetta pokazala, kako izgledajo - zares od blizu. Zgodovinska odprava je okoli kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko krožila dve leti in pri tem ustvarila več kot 100.000 fotografij.
Vsi posnetki so zdaj v visoki ločljivosti na voljo sleherniku, in sicer na slednjih dveh arhivskih povezavah: Archive Image Browser in Planetary Science Archive. V slednjem so zainteresiranim dostopni tudi podatki meritev znanstvenih instrumentov.
Posnetki vsebujejo ikonični spust malega robota Philae na površje kometa, prvi v zgodovini, pa iskanje izgubljene (in naposled najdene) naprave. Ovekovečeno je zadnje potovanje Rosette vse do tal, ne manjkajo niti srečanja z Marsom, Zemljo in dvema asteroidoma. Rosetta je namreč še pred srečanjem s 67P kar deset let potovala po Osončju, izstreljena je bila leta 2004, k tarči je prispela leta 2014.
"Objavili smo še zadnji paket, ki dopolnjuje že tako bogato zbirko podatkov. Po njej znanstvena skupnost že dolgo brska, da bi lahko razumela repatice s čim več zornih kotov. Ne samo iz fotografij, temveč tudi z vidika meritev plinov, prahu in plazme. Prek njih raziskuje vlogo kometov znotraj Osončja," je prek Esinega sporočila za javnost dejal vodja misije Matt Taylor. In to bodo še dolgo počeli, saj ostaja gomila skrivnosti in nerešenih vprašanj.
Tudi zato se utegne človeštvo vrniti k taistemu kometu. V ožjem izboru naslednjih projektov Nase je namreč sonda CAESAR, ki bi obiskala Čurjumov-Gerasimenko, z njega pobrala vzorec in se vrnila k Zemlji.
članku ob koncu odprave
Rosetta ni bila prva odprava, ki se je približala kakemu kometu, to so storile že misije Deep Impact, Deep Space, Stardust itd. ... A večinoma je šlo za precej večjo oddaljenost. Rosetta je šla vse do tal.
Arheološki ostanki
Kometi so skupki skal, prahu in zaledenele vode. So arheološki ostanki praosončja, tisti material, ki se mu v protoplanetarnem disku ni uspelo zlepiti v večja telesa in nazadnje planete. Najstarejši med njimi štejejo 4,5 milijarde let, nekateri so ves ta čas preživeli skoraj popolnoma nespremenjeni (zaledeneli v oddaljenem Oortovem oblaku) in so posledično bogat vir informacij o tem zgodovinskem obdobju.
Video 1: Poslednji posnetki Rosette ob spustu
Video 2: Poskus rekonstrukcije poleta Philae
Video 3: Dan pri kometu
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje