Podporo rebalansu so poleg koalicije napovedali tudi v sprva zadržanih Levici in SNS-u. Foto: BoBo
Podporo rebalansu so poleg koalicije napovedali tudi v sprva zadržanih Levici in SNS-u. Foto: BoBo

Po dnevih negotovosti med nekaterimi koalicijskimi partnericami in stranko Levica so koalicijski partnerji naposled parafirali sporazum o sodelovanju z Levico, so sporočili iz največje vladne stranke LMŠ. Kot je znano, je Levica pogojevala podporo proračunu s podpisom sporazuma o sodelovanju.

Sorodna novica Levica in koalicija naposled parafirali sporazum o sodelovanju

Z rebalansom proračuna se bodo prihodki v primerjavi z veljavnim proračunom povečali za 6,2 odstotka, na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka, na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov. Dokument po zagotovilih vlade omogoča blaginjo državljanom in razvoj ter hkrati zagotavlja stabilnost javnih financ.

Ob upoštevanju tega presežka, kupnine od lanske prodaje deleža v NLB-ju, že lani izvedenega predfinanciranja in januarske izdaje državne obveznice za 1,5 milijarde evrov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje za 1,89 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom.

Sprejeta tudi novela zakona o izvrševanju proračuna
Še pred parafiranjem sporazuma med koalicijo in Levico so poslanci obravnavali in sprejeli novelo zakona o izvrševanju proračuna. Z novelo se po besedah ministra za finance Andreja Bertonclja znižuje zadolžitev države. Potrebni obseg zadolžitve države v letu 2019 se v primerjavi z veljavnim zakonom znižuje za približno 1,4 milijarde evrov, je pred poslanci povedal minister. Namesto 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje za 1,89 milijarde evrov.

Pri tem se upoštevajo višji načrtovani presežek letošnjega proračuna, tj. 193,6 milijona evrov, v letu 2018 izvršeno predfinanciranje za 570,5 milijona evrov in kupnina od lanske novembrske prodaje deleža v NLB-ju v višini 602,6 milijona evrov. Del od potrebnih 1,89 milijarde evrov je medtem država že zagotovila, saj je januarja izdala obveznico za 1,5 milijarde evrov.

Spremembe glede zaposlitev v državnih organih
Spreminjajo se tudi določbe glede dovoljenega števila zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov. Doslej dopustno povečanje v višini največ 0,8 odstotka se povečuje za 0,2 odstotne točke, na največ en odstotek. "S tem se bo reševal problem kadrovske problematike v zaporih in zagotovilo ustrezno število zaposlenih pri projektu probacije," je pojasnil Bertoncelj.

Parafiran, ne pa podpisan sporazum Levice in koalicije
Parafiran, ne pa podpisan sporazum Levice in koalicije

V večini poslanskih skupin bodo glasovali za sprejetje novele zakona, podporo so ji odrekli le v NSi-ju. Čeprav se potrebni obseg zadolžitve države znižuje, pa v NSi-ju nasprotujejo možnosti povečanja zadolžitve posrednih proračunskih uporabnikov in podjetij v pretežni lasti države, "sploh ob takem proračunskem presežku, kot ga predvideva vlada", je dejal Blaž Pavlin.

"Zadolževanje je potrebno, ker so proračunski presežki premajhni, da bi lahko samo z njimi redno odplačevali dolg," je pojasnil Robert Polnar (DeSUS). Poleg tega se bodo z novim zadolževanjem nadomestili obstoječi dolgovi, ki so dražji.

NSi moti zaposlovanje v državni upravi
V NSi-ju nasprotujejo tudi novemu zaposlovanju v državni upravi, kar prav tako moti poslance SNS-a. "Podpiramo le tiste zaposlitve v državni upravi, ki pomenijo boljši javni servis za Slovenke in Slovence," je dejal Jani Ivanuša. V Levici si medtem po besedah Primoža Siterja želijo redne zaposlitve delavcev, ki zdaj na nekaterih ministrstvih delajo prek zunanjih izvajalcev.