Kot je povedal predsednik OKS-ja Bogdan Gabrovec, ga je negativno presenetilo ponedeljkovo obvestilo kabineta predsednika vlade Marjana Šarca, da šport v kabinetu ne bo več imel državnega sekretarja. Namesto Petra Vilfana, ki je prejšnji teden odstopil s tega mesta, bo na novo imenovan državni sekretar, ki bo skrbel za malo gospodarstvo.

"Ob dejstvu, da so bili vsi naši predlogi preslišani tudi pri davčni reformi in da smo z rebalansom proračuna edini družbeni sektor, ki se mu sredstva nižajo, ne moremo biti več tiho," je dejal Gabrovec. Pri tem je politiko pozval h konstruktivnemu dialogu, saj so predstavniki športa državi v preteklosti podali konkretne predloge.

"Da ne bo pomote, da gre tu samo za napad na trenutno vladajoče, gre za triletne napore za uslišanje naših predlogov, ki pa do danes niso prinesli sistemskih rešitev," je povedal. Ob tem pa je opozoril, da se je komunikacija s predstavniki države v zadnjem času le poslabšala, tako naj bi se tudi prvič zgodilo, da jih premier ne želi sprejeti.

Ogroženi vrhunski športni dosežki?
"Slovenski šport bi moral biti s svojim prispevkom na različnih področjih eden ključnih delov civilne družbe in zato tudi pomemben sogovornik države," je ocenil predsednik OKS-ja in opozoril, da takšen odnos države do športa že vpliva na njegov razvoj, v prihodnosti pa bo posledično privedel do padca vrhunskih rezultatov.

Na novinarski konferenci, na kateri je bilo prisotnih tudi več predstavnikov panožnih zvez in predsednik strokovnega sveta za šport Luka Steiner, je podpredsednik OKS-ja Janez Sodržnik opozoril, da je država v nacionalnem programu športa za 2014–2023 zapisala skupno raven javnega financiranja – kar upošteva tako sredstva na nacionalni kot lokalni ravni – v znesku 100 evrov na prebivalca. Ocenjuje, da je trenutna realizacija nižja od polovice zapisanega zneska.

Želja OKS-ja je tako predvsem zagotovitev ustreznih sistemskih rešitev za financiranje. Kot je opozoril generalni sekretar OKS-ja Blaž Perko, je država namreč težave v zadnjih letih pogosto reševala z začasnimi ukrepi, ki ne zagotavljajo stabilnosti. Tako se predvidena sredstva za letos predstavljajo kot 20-odstotno zvišanje, čeprav je realna slika drugačna.

Letos bi po trenutnih vladnih predlogih šport iz obeh nacionalnih virov – sredstev ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in sredstva fundacije za šport – dobil okoli 28 milijonov evrov. To je nekoliko manj kot lani in celo manj kot pred 10 leti. "Tudi širše gledano je to premalo, vse zveze, vsi uporabniki povejo, da je to premalo," je dodal Perko.

Ukrepi za povečanje sredstev
Gabrovec opozarja, da je OKS predlagal celo vrsto ukrepov za povečanje sredstev. Med temi je povišanje deleža dohodnine, ki ga lahko posamezniki namenijo prejemnikom po svoji želji, z 0,5 odstotka na en odstotek. Predlagali so tudi posebne davčne spodbude za podjetja, ki podpirajo šport, in premislek, ali bi vendarle ukinili posebni davek na srečke, ki je bil leta 2013 uveden kot intervencijski ukrep in je športu odnesel delež namenskih sredstev.

A do zdaj ni bilo posluha za to, prav tako ni bilo nasprotnih predlogov, kako nastali položaj rešiti. Zato OKS predlaga, da bi država skupaj s predstavniki športa oblikovala delovno skupino, ki bi pregledala vse mogoče rešitve in v od treh do štirih mesecih našla ustrezno.