Islamska revolucionarna garda naj bi štela 125.000 pripadnikov, vključuje pa tako kopenske kot zračne in pomorske sile ter obveščevalno službo. Ni sicer jasen morebiten učinek ameriške oznake garde za teroristično skupino na deset tisoče Irancev, ki so obvezno služenje vojaškega roka opravili ravno v gardi. Med njimi so tudi številni intelektualci in pripadniki opozicije. Foto: EPA
Islamska revolucionarna garda naj bi štela 125.000 pripadnikov, vključuje pa tako kopenske kot zračne in pomorske sile ter obveščevalno službo. Ni sicer jasen morebiten učinek ameriške oznake garde za teroristično skupino na deset tisoče Irancev, ki so obvezno služenje vojaškega roka opravili ravno v gardi. Med njimi so tudi številni intelektualci in pripadniki opozicije. Foto: EPA

"To delamo, ker iranski režim uporablja terorizem kot državniško orodje, s čimer se temeljno razlikuje od katere koli druge vlade. Ta zgodovinski korak bo vodilnemu svetovnemu pokrovitelju terorizma odrekel finančna sredstva za širjenje bede in smrti po svetu," je ukrep Washingtona, ki je stopil v veljavo 15. aprila, predstavil ameriški zunanji minister Mike Pompeo. Celotna iranska revolucionarna garda, ki naj bi imela okoli 125.000 pripadnikov, se je tako znašla na seznamu tujih terorističnih organizacij ameriškega zunanjega ministrstva, gre pa za prvi primer, da so ZDA uradno vojsko neke države označile za teroristično organizacijo. Po nekaterih ocenah bi se lahko nova oznaka nanašala celo na 11 milijonov članov garde in z njo povezanih organizacij, vključno z obsežno prostovoljno milico basidž, je poročal New York Times.

"Zgodovinskost" ameriške poteze pa je vendarle manjša, kot jo predstavlja Pompeo. ZDA so namreč revolucionarni gardi, ustanovljeni po islamski revoluciji leta 1979, že leta 2017 podelile oznako "posebej označenega svetovnega terorista" (specially designated global terrorist, ang.), deset let prej so kot takega označile sile Kuds (imenovane po arabskem imenu Jeruzalema), krilo garde za operacije na tujem, že leta 1984 (med predsednikovanjem Ronalda Reagana) pa so ZDA Iran imenovale za državo pokroviteljico terorizma. Revolucionarna garda je tako že nekaj let tarča ameriških sankcij, pri čemer je za ameriške državljane, ki bi z njo poslovali, zagrožena do 20-letna zaporna kazen, nova oznaka pa dodatno lajša pregon pravnih in fizičnih oseb po svetu, tudi v Evropski uniji, ki poslujejo z Iranom.

Z vprašanjem, kaj novega pravzaprav prinaša zadnja oznaka, smo se obrnili na Trito Parsija, predavatelja na Univerzi Georgetown in ustanovitelja ter nekdanjega vodjo ameriškega Nacionalnega iransko-ameriškega sveta. V odgovorih po elektronski pošti je za MMC zapisal, da gre za "precejšnje stopnjevanje" v odnosih s kratkoročnimi in dolgoročnimi posledicami. Gledano kratkoročno nedavna poteza Washingtona povečuje tveganje spopada na Bližnjem vzhodu, meni Parsi, saj da bi lahko administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa oznako izkoristila za napade na gardo v Siriji ali celo v Iranu.

ZDA iransko revolucionarno gardo obtožujejo terorizma in podpiranja skupin, kot so libanonski Hezbolah ali hutijevski uporniki v Jemnu. Medtem so se v zadnjih letih iranske in ameriške v Iraku borile proti istemu sovražniku, t. i. Islamski državi. Na fotografiji ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki Iranu očita
ZDA iransko revolucionarno gardo obtožujejo terorizma in podpiranja skupin, kot so libanonski Hezbolah ali hutijevski uporniki v Jemnu. Medtem so se v zadnjih letih iranske in ameriške v Iraku borile proti istemu sovražniku, t. i. Islamski državi. Na fotografiji ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki Iranu očita "širjenje bede in smrti po svetu". Foto: Reuters

Iran se je na potezo Washingtona odzval recipročno. Tako je Teheran oziroma iranski Vrhovni državni varnostni svet ameriško centralno poveljstvo (Centcom), ki med drugim nadzoruje ameriške vojaške operacije na Bližnjem vhodu, in vse njegove sile označil za teroriste, ZDA pa za "podpornika terorizma".

Kot je poročal New York Times, ki se sklicuje na neimenovane ameriške vladne uslužbence, je bila odločitev zunanjega ministrstva sprejeta "po hitrem postopku in kaotično". V dnevih pred sprejetjem oznake naj bi uslužbenci ministrstva Pompea pozivali, naj preloži oznanitev ukrepa, češ da bi lahko imel ta neželene posledice za druge države, a da njihovih pomislekov minister ni upošteval. Spomnimo, Iran ima precejšen vpliv v sosednjem Iraku, kjer bi lahko ameriška oznaka iranske garde povzročila omejitve potovanj in gospodarske sankcije za nekatere poslance in druge Iračane, povezane z Iranom, v Iraku, kjer ima iranska garda precejšen nadzor nad šiitskimi milicami, pa je še vedno razporejenih okoli 6.000 ameriških vojakov.

Ob tem so visoki predstavniki ameriških obveščevalnih služb in vojske, med njimi tudi načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil general Joe Dunford, nasprotovali Trumpovi odločitvi, češ da bi lahko ta Iranu med drugim služila kot opravičilo za operacije proti ameriškim silam, še posebej na Bližnjem vzhodu. New York Times je navedel neimenovane ameriške vladne uslužbence, ki so dejali, da nova oznaka sicer ne pomeni, da bo ameriška vojska začela iransko revolucionarno gardo obravnavati enako kot teroristično organizacijo Al Kaida ali Islamska država. Parsi pa je medtem vendarle opozoril na nevarnost vojne, če bodo ZDA začele napadati iransko gardo v Siriji, kjer ta aktivno podpira predsednika Bašarja Al Asada.

Ukrep v smeri trajne sovražnosti

Medtem ko je neposreden oboroženi konflikt med ZDA in Iranom kljub zaostreni retoriki za zdaj morda še vedno malo verjeten, pa ima odločitev Washingtona tudi dolgoročne politične posledice. Oznaka namreč "dodatno drži ZDA ujete v sovražnem odnosu do Irana, iz česar se morda prihodnje administracije ne bodo mogle rešiti," je za MMC zapisal Parsi. Po njegovih besedah porivanje obeh držav v neposredni konflikt ni zgolj neizogibna posledica ameriškega ukrepa, temveč njegov izrecni namen. Kot je zapisal za Guardian, je ukrep Washingtona zasnovan tako, da "zmanjša manevrski prostor bodočih ameriških administracij in tako rekoč izniči možnost miru". Prihodnji ameriški predsedniki naj bi bili tako soočeni s "stanjem trajne sovražnosti z Iranom", čeprav po Parsijevem mnenju ta sovražnost nikakor ne koristi ameriškim interesom na področju državne varnosti.

Na vprašanje, ali bi lahko kakšna prihodnja ameriška vlada iransko gardo odstranila s seznama terorističnih organizacij, tako kot jo je sedanja tja postavila, je Parsi odgovoril, da bi bilo to sicer mogoče, a da bi zahtevalo "precejšen politični kapital".

Iranski predsednik Hasan Rohani si je prizadeval omejiti vlogo garde v iranskem gospodarstvu, kar bi mu lahko ameriška poteza zdaj dodatno otežila. Foto: EPA
Iranski predsednik Hasan Rohani si je prizadeval omejiti vlogo garde v iranskem gospodarstvu, kar bi mu lahko ameriška poteza zdaj dodatno otežila. Foto: EPA

Nova ameriška oznaka predstavlja nadaljevanje ameriških pritiskov na Iran, ki so se v času predsednikovanja Baracka Obame omilili. Spomnimo, leta 2015 je bil sklenjen jedrski sporazum med Iranom in ZDA ter še petimi svetovnimi silami, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo in Kitajsko, ki je imel za posledico omilitev mednarodnih sankcij proti Iranu. Trump, ki je sporazum označeval za "katastrofalnega" in "enega najslabših", je od njega maja leta 2018 enostransko odstopil, ZDA pa so nato uvedle nove sankcije zoper Iran.

Politika Trumpove administracije do Irana izvira iz Tel Aviva in Riada, v katerega interesih je ohranjati sovražnost med ZDA in Iranom, da bi zagotovili, da ZDA Irana nikoli ne bodo sprejele kot regionalno silo na Bližnjem vzhodu.

Trita Parsi

Upoštevanje interesov Tel Aviva in Riada

Zadnji ukrep Washingtona tako dodatno poglablja in utrjuje sovražnost do Irana, postavlja pa se vprašanje, komu v regiji to koristi. Parsi opozarja na podporo, ki jo je ameriški ukrep prejel od izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. "Njun največji strah ni, da bi Iran razvil jedrsko orožje. Njun največji strah je, da bi se ZDA in Iran sporazumeli," je zapisal. Obe državi naj bi se namreč bali, da bi šlo ameriško iransko zbliževanje na njun račun. Da ima vsaj Izrael v zadnjem dogajanju močan, morda celo odločujoč vpliv, kaže izjava samega izraelskega premierja. "Hvala, moj dragi prijatelj, predsednik Donald Trump, da si upošteval še eno mojo pomembno prošnjo," je tik pred izraelskimi volitvami na Twitterju zapisal Netanjahu. Druga "pomembna prošnja" naj bi se nanašala na ameriško priznanje izraelske suverenosti nad sirsko Golansko planoto, ki je pod vojaško okupacijo Izraela od leta 1967.

Parsi je prepričan, da je imel Izrael pri oznaki ključno vlogo. "Izraelci so si že leta prizadevali za to oznako. Mislim, da ni nobenega razloga, da bi dvomili o tem, da je to eden glavnih razlogov zanjo," meni. Vprašali smo ga, ali je na zadnje dogajanje in ameriško politiko do Irana na splošno mogoče gledati brez upoštevanja interesov Savdske Arabije in Izraela, ključnih ameriških zaveznikov v iranski soseščini. "Ni mogoče," jasno odgovarja Parsi. "Politika Trumpove administracije do Irana izvira iz Tel Aviva in Riada, v katerega interesih je ohranjati sovražnost med ZDA in Iranom, da bi zagotovili, da ZDA Irana nikoli ne bodo sprejele kot regionalno silo na Bližnjem vzhodu." Če bi se to zgodilo, bi to namreč pomenilo, da bi ZDA priznale premik ravnotežja moči na območju stran od interesov Savdske Arabije in Izraela. "Ti dve državi želita, da ZDA ponovno vzpostavijo svojo vojaško prevlado na Bližnjem vzhodu, s čimer bi se tehtnica v njunem rivalstvu z Iranom prevesila njima v prid. Sledita svojim interesom, ZDA pa svojemu ne," je še pojasnil Parsi.

Bo zunanji pritisk še okrepil položaj garde?

Ameriška poteza pa ne bo imela odmevov zgolj na mednarodnem (ne le regionalnem) prizorišču, denimo v obliki pritiska na evropske države, ki želijo z Iranom sodelovati, pač pa tudi znotraj samega Irana, kjer ima revolucionarna garda, ki odgovarja neposredno vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju, precejšen vpliv na politiko in gospodarstvo, v katerega je močno vpeta. Kritičnost do garde bi tako lahko postala precej težja, saj bi se lahko njenim kritikom očitala naklonjenost ZDA in podpora ameriškim trdim politikam do Irana.

Medtem nasprotovanje jedrskemu sporazumu ni omejeno le na Washington, pač pa je prisotno tudi v Teheranu. Iranska trda struja bi lahko ameriško oznako garde za teroristično organizacijo izkoristila kot priložnost za pritiske za iranski umik iz sporazuma. Mnenje, da ni več nobenega razloga za spoštovanje sporazuma, kar Iran še vedno počne, naj bi se namreč hitro širilo, tudi v političnih krogih, ki so sporazum podpirali.

Garda naj bi imela več kot 800 podjetij, s katerimi naj bi nadzirala tretjino gospodarstva Irana. Tako je vpletena v številne sektorje, od gradbenega do naftnega, plinskega, transportnega in telekomunikacijskega. Foto: EPA
Garda naj bi imela več kot 800 podjetij, s katerimi naj bi nadzirala tretjino gospodarstva Irana. Tako je vpletena v številne sektorje, od gradbenega do naftnega, plinskega, transportnega in telekomunikacijskega. Foto: EPA

Številni politiki, sicer kritični do garde, so po ukrepu ZDA stopili njej v bran. Portal Al Monitor navaja Mostafo Tajzadeha, vidnega reformista, ki je preživel sedem let v zaporu, ki je dejal: "Vmešavanje garde v gospodarstvo, notranjo in zunanjo politiko vidim kot kršitev zakona in kot nekaj, kar škoduje državi. A odločno obsojam oznako, da so teroristi, saj Trumpov namen ni nasprotovati terorizmu in braniti demokracijo in mir. Njegov namen je okrepiti pritisk na iransko ljudstvo, da bi spodbudil nestabilnost v Iranu in povečal napetosti v regiji". Podporo oboroženim silam proti "nerazumnemu tujemu sovražniku" in "kljub nestrinjanju glede domačih zadev" je izrekel tudi reformist Abdolah Ramezanzadeh, ki je bil prav tako več let v zaporu. Po ameriški odločitvi so številni iranski poslanci podporo gardi izkazali tudi tako, da so naslednji dan v parlament prišli oblečeni v njene uradne uniforme.

Ukrep bi lahko torej dodatno otežil prizadevanja iranskega predsednika Hasana Rohanija za omejevanje vloge garde v gospodarstvu, ki je precejšnja. Vlada gardi sicer namenja letne dohodke, po vojni z Irakom med letoma 1980 in 1988 pa je garda začela sama izvajati gospodarske dejavnosti. Po podatkih portala ireconomy.ir Sadeka Karazija, nekdanjega iranskega veleposlanika v Franciji, iz leta 2012, ki ga navaja BBC, ima garda več kot 800 podjetij in nadzira tretjino iranskega gospodarstva. Prek zapletene mreže podjetij ni prisotna zgolj v vojaški industriji, ampak v različnih sektorjih, od gradbenega (stanovanjska gradnja, gradnja jezov in cest), telekomunikacijskega, plinskega in naftnega, prehrambnega ter transportnega do celo izobraževalnega in kulturnega sektorja.

Medtem ko je vloga garde v gospodarstvu znana, pa je manj jasen njen obseg. Tako podatki o delničarjih in delitvi dividend niso dostopni, tako da je težko in včasih, kot poroča BBC, nemogoče ugotoviti, kako pravzaprav garda vodi svoj "gospodarski imperij".

Vprašanje, kako bo ameriška oznaka vplivala na položaj garde znotraj Irana, smo postavili Triti Parsiju, ki je zapisal, da zadnji ukrep Washingtona garde "verjetno ne bo oslabil". "Ravno nasprotno, zmerne elemente v Iranu, ki sicer na gardo gledajo kot na problem, sili njej v podporo. To spravlja v neroden položaj vse tiste v Iranu, ki so trdili, da obstaja način za sobivanje z ZDA. Trump dokazuje, da nimajo prav."