"Po dolgih letih smo še en uspešen projekt pripeljali do naslednje faze realizacije," je ob simbolični predaji sredstev poudarila Bulčeva. Spomnila je, da je Evropska komisija skupno za drugi tir doslej namenila 153 milijonov evrov.

V njenem celotnem mandatu je Bruselj sofinanciral 35 projektov v prometno infrastrukturo v Sloveniji v skupni vrednosti več kot milijarde evrov. "Naložbe v infrastrukturo so eden izmed razlogov, zakaj ima Slovenija stabilno rast," je dodala komisarka. Bratuškova je evropska sredstva pozdravila. "Naša obveza je, da denar porabimo skladno s pravili in da stvari izpeljemo v rokih," je spomnila in ponovila cilj, da bo leta 2026 prvi vlak peljal po progi Divača–Koper "in še kakšnem drugem obnovljenem delu slovenskih železnic".

Na infrastrukturnem ministrstvu so sicer objavili, da bo podjetje 2TDK, ki bedi nad gradnjo drugega tira, nepovratna evropska sredstva porabilo za sedem predorov na trasi novega tira.

Slovenija se, kot je še dejala Bratuškova, z Evropsko komisijo pogovarja o še dodatnih 80 milijonih evrov sredstev za drugi tir, ima pa še odprtih nekaj drugih prijav za evropski denar. "Sem pa vesela, da je finančna konstrukcija zaprta in da se projekt tudi izvaja v naravi," je poudarila.

Tako Bratuškova kot Bulčeva sta poudarili velik pomen železniškega prometa. "Vidimo ga kot ključni vzvod za zmanjšanje škodljivih izpustov in onesnaženja, ki ga prispeva promet, za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, za zmanjšanje cestnih zamaškov in za množični prevoz tovora," je naštela komisarka. "Če želimo izboljšati javni promet in narediti več za okolje, so naložbe v železniško infrastrukturo prava stvar," se je strinjala ministrica.

Bulčeva pa je ob tem spomnila, da je drugi tir pomemben ne le za Slovenijo, ampak za celoten EU. Je namreč del dveh od skupno devetih evropskih koridorjev, ki povezujejo vse države članice EU-ja. Komisija želi vse koridorje končati do leta 2030.