Performans žalne slovesnosti izumrlim vrstam, ki ga je uprizorilo gibanje Mladi za podnebno pravičnost pred Šentjakobskim gledališčem v Ljubljani, je plastičen prikaz tega, da vsako leto z obličja zemlje za vedno izgine na tisoče bioloških vrst. Pogrebna povorka, s katero so simbolično ponazorili, kaj se dogaja s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami na modrem planetu, je pot začela pri podhodu Ajdovščina in se prebijala skozi središče Ljubljane do gledališča. Organizatorji upajo, da se bo okoljska ozaveščenost pri povprečnem, pridnem potrošniku kapitalistične družbe 21. stoletja vsaj malce dvignila.

Izumiranje živalskih in rastlinskih vrst postaja iz leto v leto večja težava. "Številke pravijo, da približno 26.000 vrst na letni ravni izumre, gre za okvirno številko, a se strokovnjaki strinjajo, da je realna," je za MMC pojasnil govornik na pogrebu profesor Tom Turk z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izumiranje je danes od 10- do 1.000-krat hitrejše kot v zadnjih 10 milijonih let. V številki so zajete prav vse vrste, ki za običajnega človeka ne pomenijo veliko, na primer vrsta hrošča, ki živi globoko v amazonskem pragozdu in ga človek nikoli ne vidi.

"Ta hrošč ima lahko v ekosistemu veliko vlogo, je člen v prehranjevalni verigi in zaradi njega lahko izumre druga vrsta, ki je odvisna od njega," je pojasnil, da se veriga soodvisnosti živih bitij v ekosistemu nikoli ne konča. Od leta 1970 so se populacije vretenčarjev zmanjšale za 60 odstotkov in v zadnjih 30 letih je v Evropi skupna masa žuželk upadla do 75 odstotkov. "Populacije žuželk so se po ocenah zmanjšale za od 50 do 75 odstotkov, kar pomeni, da je toliko manj hrane za žužkojede ptice, hrane bo manj, zarod bo manjši in slej ko prej bodo tudi te vrste ogrožene, biologi to vemo, politiki pa žal ne," je nadaljeval.

Izguba biološke raznolikosti je nepovratna

Glavni krivec za te alarmantne številke je človek s svojim početjem. Kaj lahko storimo, da bi ta val opustošenja ustavili? "Tisto, kar je izumrlo in izumira ta hip, je nepovratno, lahko govorimo o kloniranju, ampak to je še vedno polje znanstvene fantastike. Izguba biodiverzitete je nepovratno dejanje, ne gre za smrt posameznika, ampak za smrt celotne biološke vrste," je pojasnil Turk. Po njegovih besedah bi lahko ustavili ali pa vsaj občutno zmanjšali število izgubljenih vrst na leto, a to bi za sabo potegnilo "korenito spremembo družbenoekonomskega sistema in vrednot".

Če začnemo vsak pri sebi, kaj lahko storimo kot posamezniki? "Ne veliko. Lahko sodelujemo na takšnih shodih, performansih ali protestih, tisti, ki vemo več o problematiki, lahko o tem ozaveščamo javnost, a končno besedo imajo vedno odločevalci v politiki, ki so pod vplivom lobijev," je pojasnil, da se stvari lahko spremenijo šele, ko bodo ljudje pritisnili na politike in zahtevali drugačno, odgovornejše ravnanje. Pri tem pa po njegovih besedah performansi, kot je današnji pogreb, lahko pomagajo, če jim uspe dovolj šokirati javnost in povzročiti, da se kdo sam pri sebi vendarle zamisli.

Kaj pa akcije Grete Thunberg?

Na vprašanje, kaj misli o akciji ozaveščanja javnosti Grete Thunberg, ki je brezogljično preplula Atlantik, pa je odgovoril, da "je to lepa gesta". "A treba je vedeti, da je jadrala na vrhunski jadrnici, z vrhunskimi jadralci, to ni nekaj, kar lahko naredi vsak sam," je opozoril, da je takšno brezogljično potovanje čez Atlantski ocean privilegij, ki si ga lahko privoščijo zgolj izbranci.

A vse ni črno-belo, tudi pri okoljevarstvu ne, opozarja biolog Turk. Včasih ima lahko dodaten ogljični odtis tudi pozitivne učinke. "Če letimo z letalom, res povzročimo večji ogljični odtis, a če pomislimo, koliko ljudi v teh državah, kamor letimo, živi od turizma, od tega so življenjsko odvisni. S potovanjem po svetu ljudje širijo svoja obzorja, poleg tega turizem ščiti lokalno biodiverziteto," je nadaljeval. Turisti si ogledajo lokalno živalstvo, obiščejo naravne parke. "Če turistov ne bo več, vrednosti za lokalno prebivalstvo v upravljanju in ohranjanju živalskih vrst ne bo več, zaslužka tudi ne, spet bodo začeli pobijati in nosorogove rogove prodali Kitajcem," je navedel primer.

Plastične slamice proti vojaški industriji

Na vprašanje, ali ni malce cinično, da se na primer plastičnim slamicam v javnosti skoraj napove vojna, medtem ko vojaške industrije, enega največjih onesnaževalcev planeta, nihče sploh ne omenja, je Turk odvrnil, da "je to vse skupaj del iste zgodbe". "Tehnologija je tista, ki poganja planet, vprašanje pa je, ali jo bomo izkoristili za to, da skušamo škodo v naravi in razmere v svetu popraviti, izboljšati, ali pa jo uporabimo za to, da perpetuiramo nove vojne po svetu, netimo lokalne spopade, da lahko potem prodajamo orožje," je naštel dve možnosti in dodal, da za zdaj žal še vedno močno prevladuje zadnja.

Kako bomo dosegli utopično brezogljično zeleno družbo prihodnosti, nas reši samo tehnološki preboj, ki bo prinesel res čisto in zeleno energijo? "Predvsem bo treba spremeniti paradigmo večne rasti in merjenja uspešnosti posamezne države po BDP-ju (bruto družbeni proizvod, op. a.), človek ima vedno boljšo tehnologijo in s tem vedno boljše možnosti, da nekaj uniči ali pa obvaruje, odločiti se bo treba, kaj hočemo," je sklenil pogovor.

Upanje ostaja

"Čeprav so žal številne vrste izgubljene za vedno, se narava, vsaj do neke mere, lahko presenetljivo hitro obnovi, če ji damo možnost. Tako smo v 18. in 19. stoletju v Sloveniji z lovom iztrebili ali pa skoraj iztrebili tako rekoč vse velike sesalce, zdaj pa imamo lepo število vider, srn, divjih prašičev, medvedov, v prihodnjem desetletju, če bo šlo vse po načrtih, dobimo tudi stabilno populacijo bobrov in risov," so sporočili organizatorji dogodka.

Vlado RS pozivajo, naj sprejme ukrepe za prehod v sonaravno kmetijstvo in pospešen prehod na večinoma rastlinsko, ekološko, čim bolj lokalno in polnovredno prehrano. Prav tako pa je treba ustaviti slabljenje zakona o ohranjanju narave ter njegovo dosledno in strokovno izvajanje s ciljem preprečitve v človeški zgodovini še ne zaznanega upadanja populacij, izumiranja vrst in izgube biodiverzitete, so še zapisali. Za 27. septembra pa po različnih krajih Slovenije ob 11:55 napovedujejo "Podnebni štrajk".