Zmagovalni par volitev – Cristina Fernandez de Kirchner in Alberto Fernandez, ki nista v sorodu. Foto: Reuters
Zmagovalni par volitev – Cristina Fernandez de Kirchner in Alberto Fernandez, ki nista v sorodu. Foto: Reuters

Po več kot 90 odstotkih preštetih glasovnic je Fernandez prejel 47,8 odstotka glasov, njegovega protikandidata, dosedanjega predsednika Mauricia Macrija, pa je podprlo 40,7 odstotka volivcev, kažejo začasni volilni izidi. Za zmago v prvem krogu je kandidat potreboval najmanj 45 odstotkov glasov. Volilna udeležba je bila višja od 80 odstotkov.

60-letni Fernandez, dolgoletni politik in nekdanji strateg stranke, je po zmagi navdušeni množici, ki se je zbrala na sedežu stranke, dejal, da bo poskusil kar najbolje sodelovati z odhajajočim predsednikom. Macri je že priznal poraz in Fernandeza v ponedeljek povabil v predsedniško palačo, da se dogovorita o mirnem prenosu oblasti. Fernandez bo položaj uradno prevzel 10. decembra.

Na volišča je prišlo več kot 80 odstotkov izmed 34 milijonov volilnih upravičencev. Foto: Reuters
Na volišča je prišlo več kot 80 odstotkov izmed 34 milijonov volilnih upravičencev. Foto: Reuters

Kdo bo v resnici vodil državo?

Nova podpredsednica države bo postala priljubljena, a kontroverzna Christina Fernandez de Kirchner, proti kateri poteka postopek zaradi korupcije. Kirchnerjeva je v predsedniški palači že bivala, najprej kot soproga predsednika Nestorja Kirchnerja, ki je Argentino vodil med letoma 2003 in 2007, nato pa kot predsednica – od leta 2007 do leta 2015, ko se je morala zaradi obtožb o zlorabi položaja in korupciji osramočena posloviti od položaja in ga prepustiti konservativcu Macriju. Mnogi jo imajo za sodobno Evo Peron. Strokovnjaki se zato že sprašujejo, kdo bo Argentini v resnici vladal – Fernandez ali Kirchnerjeva. Tudi mnogi volivci so na vprašanje, koga so volili, odgovorili: "Cristino," poroča BBC.

V predvolilni kampanji so prevladovale gospodarske teme, saj kar tretjina ljudi živi v revščini. Razmere v tretjem največjem gospodarstvu Latinske Amerike, ki mu sicer krize niso tuje, so se znova občutno poslabšale lani. Visoka inflacija, padec vrednosti pesa in iskanje pomoči pri Mednarodnem finančnem skladu so obudili spomine na krizo leta 2001, ko se je argentinski finančni sistem popolnoma sesul.

Septembra objavljeni podatki so pokazali, da je lani pod pragom revščine živelo 35,4 odstotka oziroma več kot 15 milijonov prebivalcev, kar je osem odstotkov več kot leto pred tem.