Nova avstrijska vlada si bo v prvi vrsti prizadevala, da bo Avstrija dosegla ogljično nevtralnost do leta 2040, deset let pred ciljem Evropske unije. Glavno vodilo nove vlade bo postala "ekologizacija". To je bila sicer ena glavnih zahtev Zelenih, zlasti na davčnem področju.

Glede na koalicijski dogovor z naslovom Iz odgovornosti do Avstrije, ki obsega 326 strani, bo Avstrija že do konca novega desetletja pridobivala elektriko zgolj iz obnovljivih virov energije.

Sorodna novica Avstrija dobiva s 35-letno Almo Zadić, rojeno v Tuzli, najmlajšo pravosodno ministrico

Najpozneje do leta 2040 pa naj bi država dosegla ogljično nevtralnost. Temu ustrezno bodo prenovili nacionalni program in na novo določili cilje za vse sektorje.

Podrobni načrti sicer še niso določeni in naj bi jih oblikovala posebna delovna skupina, šlo pa naj bi predvsem za to, da bi se davčne obremenitve na splošno sicer znižale, a okrepile za okoljske onesnaževalce.

Potrjena turkizno zelena naveza

Po sklepnih pogovorih na prvi dan novega leta sta Kurz in vodja Zelenih Werner Kogler potrdila sodelovanje. Že v preteklih dneh so v javnost pricurljala imena ministrskih kandidatov, uradno pa bosta ekipo predstavila danes. Z vlado, v kateri je tudi zelena strank, se Avstrija pridružuje Švedski in Finski. Zeleni bodo na čelu 4 od 15 ministrstev.

"Dosegli smo dogovor," je dejal Kurz. "Uspelo nam je združiti najboljše iz obeh svetov."

Kurz se bo tako vrnil na položaj kanclerja, ki ga je zasedal tudi do predčasnih volitev pred tremi meseci, Kogler pa bo vicekancler.

ÖVP in Zeleni so začeli pogajanja na začetku novembra, potem ko je Ljudska stranka Sebastiana Kurza na predčasnih volitvah 29. septembra prejela največ glasov – 37,5 odstotka, Zeleni pa so se zmagovito vrnili v parlament s 13,9 odstotka glasov.

"Mogoče je zmanjšati davčno obremenitev in davčni sistem narediti bolj ekološki," je dejal Kurz glede ključnih točk programa Zelenih. Ti želijo investicijski sveženj za okoljske ukrepe in dvig cen za izdelke, ki so škodljivi za okolje.

Kot poroča Reuters, so odločitvi za sodelovanje v vladi številni člani Zelenih nasprotovali, predvsem zaradi njegovih ostrih stališč do priseljevanja, a so privolili v koalicijo zaradi možnosti vplivanja na spremembe politik, ki so mogoče le z dejansko oblastjo. Na prvem mestu je tu zanje okoljska politika in spremembe na tem področju. Pričakovano bodo prevzeli resorje, povezane z okoljem, prometom, infrastrukturo in energijo.

"Na področju podnebnih sprememb smo se strinjali glede več stvari, kot smo si sploh upali zamisliti," je po sredinih pogajanjih dejal Kogler. "Avstrija bi morala postati evropska in mednarodna voditeljica glede vprašanj podnebnih sprememb. Več o tem pa jutri."

Kurz bo z novo vlado dobil priložnost za izboljšanje svoje podobe, ki je bila po 17-mesečni koaliciji z desničarsko Svobodnjaško stranko (FPÖ) postavljena pod vprašaj, predvsem zaradi njegovih pogledov na priseljevanje ter več antisemitskih in ksenofobnih škandalov. Kot piše Reuters, je sodelovanje z Zelenimi priložnost, da obrne novo poglavje.

Nova vlada ohranja nadzor na mejah

Ena najpomembnejših točk programa nove vlade bo varnost, zlasti v povezavi z bojem proti nezakonitim migracijam, kar je bila ena glavnih predvolilnih tem ÖVP. Tudi nova vlada bo ohranila nadzor na mejah, dokler zunanje meje EU-ja ne bodo "vodotesne". Nadzor na meji s Slovenijo tako očitno ostaja.

Koalicijski dogovor predvideva novo strategijo priseljevanja, katere bistvo bo ločitev delovnih migrantov in tistih, ki prosijo za azil. Za določene prosilce za azil nameravajo uvesti "varnostni pripor za zaščito celotne skupnosti". To naj bi veljalo predvsem za tiste, "ki s svojimi dejanji ogrožajo javno varnost".

Za "povrnitev zaupanja javnosti" nameravajo vzpostaviti posebni "urad za zaščito ustave in boj proti terorizmu". Sprejeli bodo akcijski načrt za boj proti desničarskemu ekstremizmu in političnemu islamu.

Sicer nameravajo v okviru integracijske politike okrepiti nadzor nad t. i. političnim islamom in med drugim prepovedati nošenje muslimanskih rut v šolah do 14. leta starosti. Še posebej bodo okrepili nadzor v vrtcih, zlasti muslimanskih, v srednjih šolah pa bodo uvedli "preventivni pouk".

Ena od pomembnih točk programa bo tudi transparentnost delovanja in razširitev pravice do dostopa informacij javnega značaja. S tem naj bi praktično odpravili uradne skrivnosti, na kar se še lahko sklicujejo javni uradi in institucije v Avstriji.

Napovedujejo pa tudi okrepitev podpor za narodnostne manjšine. Okrepili naj bi njihovo "vidnost" na nacionalni televiziji ORF. Poleg tega nameravajo uvesti, da bi bili manjšinski jeziki tudi uradni jeziki "v virtualnem prostoru", torej na spletu.

Sorodna novica Avstrija dobiva s 35-letno Almo Zadić, rojeno v Tuzli, najmlajšo pravosodno ministrico doslej

Kdo bodo novi ministri?

Čeprav bodo ministrsko ekipo uradno predstavili danes, sta stranki v preteklih dneh že objavili del ministrskega seznama. Avstrija bo tako prvič dobila obrambno ministrico, to bo Klaudia Tanner (ÖVP). Pred 49-letno pravnico stoji težka naloga, saj bo morala finančno podhranjeno vojsko, na katero je opozarjal že njen predhodnik Thomas Starlinger, znova postaviti na stabilnejše noge. Zunanji minister bo še naprej Alexander Schallenberg (ÖVP), notranje ministrstvo bo vodil dozdajšnji generalni sekretar ÖVP-ja Karl Nehammer, Rudi Anschober iz vrst Zelenih pa bo postal minister za socialo. Njegovi strankarski kolegici Almi Zadić bo pripadel položaj ministrice za pravosodje, medtem ko bo Christine Aschbacher iz Ljudske stranke stopila na čelo ministrstva za delo in družino.

Že od začetka tedna je medtem znano, da bo Avstrija z novo vlado dobila ministrstvo za integracijo, ki ga bo vodila Susanne Raab iz ÖVP-ja. Zelenim bo pripadlo novo ministrstvo za zaščito podnebja, na čelu katerega bo Leonore Gewessler iz Zelenih.

Svobodnjaki kritični do nove koalicije
Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Norbert Hofer se je kritično odzval na oblikovanje vladne koalicije med Ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi. Če bodo zelene teme dobile veliko prostora, potem ÖVP ne bo mogel uresničevati svojega desnosredinskega programa, je prepričan.

Za Hoferja je sporna predvsem Alma Zadić iz vrst Zelenih, za katero je ocenil, da ne more biti ministrica za pravosodje, ker da je bila obsojena. Hofer je kritičen tudi do prihodnjega ministra za socialo Rudolfa Anschoberja (prav tako Zeleni), ker da je s svojim zagovarjanjem prosilcev za azil pokazal svoj odnos do vladavine prava v državi. "Več kot sporno je, da bi Rudi Anschober kot član zvezne vlade nadaljeval trezno usmeritev integracijske in azilne politike."