Skupno je po vsej državi pogorelo že za območje velikosti Islandije oziroma 10,3 milijona hektarjev površin. Tudi seštevek požganih površin v Kaliforniji, Braziliji in Indoneziji v lanskem letu skupno znese le za polovico škode v Avstraliji.

Požari so zahtevali 26 življenj in uničili več tisoč domov. Krajevne oblasti opozarjajo, da so nekatera območja "šele na začetku" uničujoče krize, in prebivalce na ogroženih območjih pozivajo k evakuaciji.

Sorodna novica "Avstralci nimajo pojma o škodljivosti dima za zdravje"

V zvezni državi Viktoriji so zaradi povečane nevarnosti požarov še za dva dni podaljšali izredne razmere. "Visokih temperatur ne podcenjujemo. Izrednih razmer ne podaljšujemo zlahka. To smo storili, ker verjamemo, da bo rešilo življenja, in to je ne nazadnje najpomembnejše," je povedal premier zvezne države Daniel Andrews.

V Melbournu, prestolnici Viktorije, je za danes napovedanih 33 stopinj Celzija.

V Viktoriji gori skupno 23 požarov, plameni pa so zajeli domala celotni vzhod te zvezne države. Zgorelo je več kot 1,3 milijona hektarjev, uničenih je najmanj 244 domov, umrli so trije ljudje.

Na jugu Avstralije, v mestu Parndana na otoku Kangaroo, vojaki hodijo od vrat do vrat in prebivalce pozivajo, naj se umaknejo na varno. Požari so se namreč razširili, potem ko so se temperature dvignile nad 38 stopinj Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rekordno vroče leto 2019

Nacionalni meteorološki urad je sporočil, da je bilolansko leto najtoplejše in najbolj suho v zgodovini države, povprečna temperatura v državi pa je bila 1,52 stopinje nad povprečjem.

Posledica rekordno visokih temperatur je še večja suša v puščavah na skrajnem severozahodu Južne Avstralije, kjer bivajo aboriginske skupnosti. V pokrajini Anangu Pitjantjatjara Yankuntjatjara (APY), kjer so aborigini zemljiške pravice dobili šele leta 1981, so tamkajšnje oblasti pozvale k zakolu od 5.000 do 10.000 prosto živečih kamel, ki naj bi ogrožale prebivalstvo.

Puščavska pokrajina APY se razteza na 103.000 kvadratnih kilometrih, na območju pa živi le okoli 2.300 ljudi.

Kamele so britanski kolonializatorji v Avstralijo uvozili iz Indije in Afganistana v 19. stoletju in jih uporabljali za transport in gradnjo pri poseljevanju centralnih in zahodnih delov Avstralije. V začetku 20. stoletja ob razvoju motornega transporta kamel niso več potrebovali in so jih večinoma izpustili v divjino, kjer nimajo naravnih plenilcev. Trenutno naj bi v Avstraliji bivalo okoli milijon kamel, njihova populacija pa naj bi se podvojila vsakih osem do devet let.

S helikopterjev pobili 1500 kamel

"Zaradi suše in vse hujše vročine so kamele začele hoditi v vasi, kjer uničujejo ograje, zbiralnike vode, klimatske naprave in shrambe s hrano," je pojasnil predstavnik lokalnih oblasti Richard King. Na kamele in divje konje streljajo iz helikopterjev, zakol pa naj bi izvajali pet dni. Danes so pobili okoli 1500 kamel. Skupno je zaradi uničujočih požarov po Avstraliji poginilo več milijonov prosto živečih živali.