Na ministrstvu ukinitev dodatka pojasnjujejo s tem, da trenutno povzroča past delovne neaktivnosti. Foto: EPA

Dodatek na delovno aktivnost prejemajo delovno aktivni prejemniki socialne pomoči. Po trenutno veljavni ureditvi gre za znesek 51, 102 ali 200 evrov, in sicer glede na cenzus družine in delovne ure, ki jih posameznik opravlja. A kot smo že poročali pred časom, nameravajo na ministrstvu za delo ta dodatek ukiniti, saj naj bi povzročal past neaktivnosti, obenem pa se je zaradi dodatka "cenzus za denarno socialno pomoč nevarno približal meji minimalne plače". "Cenzus za denarno socialno pomoč skupaj z DDA-jem znese 593,05 evra, kar zdaj dosega že 88,91 odstotka minimalne plače," so nam takrat zapisali na ministrstvu.

Ogorčenje nevladnih organizacij, ki se dnevno srečujejo s primeri socialno ogroženih ljudi, na katerih kakovost življenja vpliva tudi prejemanje tovrstnega dodatka, so na ministrstvu skušali pomiriti s predlogom širitve programov socialne aktivacije v novi perspektivi. A zanjo je začetek črpanja predviden šele leta 2023, kar je za nevladne organizacije nesprejemljivo.

Nevladniki: Z ukinitvijo dodatka bo prostovoljstvo "privilegij bogatih"

Inštitut 8. marec: Enostarševske družine še bližje revščini
Ministrstvo so opozorili, da bo ukinitev znatno poslabšala življenje mater samohranilk in drugih gospodinjstev z nizkimi prihodki. Po opozorilih Inštituta 8. marec bodo tako enostarševske družine, katerih četrtina je že tako pod pragom revščine, še dodatno prikrajšane. "Dohodek enostarševske družine z enim šolajočim se otrokom, v kateri starš dobiva minimalno plačo 667,11 evra, bo, če otrok ne prejema preživnine, nižji za 197 evrov," opozarjajo na inštitutu.

Še za osem evrov več pa bo po navedbah inštituta prikrajšana mati samohranilka z dvema šolajočima se otrokoma. "Tudi štiričlanska družina z enim zaposlenim na minimalni plači in dvema šolajočima se otrokoma bo imela na mesec 205,11 evra manj," še opozarjajo na inštitutu.

Ministrstvo nima stika z realnostjo
Poleg nevladnikov so nad predlogom zgroženi tudi v Levici, kjer opozarjajo, da bo skupaj z drugimi predlaganimi ukrepi vlada posegla v socialno pomoč 4.600 družinam, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno. "Čeprav so se vladne stranke v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo revščino odpravljale in ta dodatek celo povečale, zdaj vlada predlaga njegovo ukinitev."

Po mnenju Nike Kovač ministrstvo z argumenti o dodatku kaže, da nima stika z realnostjo življenja revnih. Foto: EPA

"Ministrstvo zavaja, odkar se govori o tej temi," poudarja Nika Kovač z inštituta, in "tudi obljube o programih v prihodnosti so pokazatelj, da nimajo stika s tem, v kakšni stiski so ti ljudje. Po eni strani konstantno poslušamo, kako živimo v času, ko imamo največ doslej, stopnja revščine pa ostaja ista kot med krizo, kar je pokazatelj neučinkovito socialne države." Nika Kovač tudi ne pristaja na argument ministrstva, da se ti ljudje približajo minimalni plači. "Kdo pa sploh so ti ljudje? To so ljudje, ki opravijo 128 ur mesečno in ne prejemajo 600 evrov socialne pomoči."

"Programi socialne aktivacije niso primerni za vse"
Tudi v društvu za samopomoč brezdomcev Kralji ulice opozarjajo na hude posledice tega ukrepa, saj si zdaj nekateri njihovi uporabniki prav skozi prostovoljno delo izboljšujejo svoj že tako šibek socialni položaj. Bojan Kuljanac iz društva ob tem opozarja, da ne gre staviti vsega na programe socialne aktivacije, ki so za nekatere njihove uporabnike neprimerni. "Ne morete pričakovati od nekoga, ki je desetletje ali več izključen iz delovne aktivnosti, da bo z lahkoto preklopil v tovrstne programe, ki so bolj namenjeni delovno aktivnim, ki so izgubili službo ob denimo stečaju podjetja." Ob argumentu, da se prejemniki dodatka približajo minimalni plači, pa ponavlja, da ni socialna pomoč previsoka, temveč so plače prenizke.

Kuljancu se tudi zdi nesprejemljivo, da vlada v času konjunkture posega v dodatek, ki na ravni proračuna pomeni 16 milijonov evrov prihranka, a na ravni prejemnikov tega dodatka poseže v tretjino ali več njihovega prihodka. Poudarja tudi, da to posega v prostovoljno delo: "Ni pošteno, da se od najranljivejših pričakuje, da bodo še zastonj delali."