Nova koalicija je sestavljena. Sveti strank SMC, DeSUS in NSi so podprli vstop v vlado, ki jo bo vodil predsednik SDS-a Janez Janša, ta pa je na družbenem omrežju Twitter objavil tudi povzetek ključnih točk njihove koalicijske pogodbe.
O tem, kaj je pretehtalo v prid novi vladi proti predčasnim volitvam ter kaj lahko od nje pričakujemo, smo se pogovarjali s političnima analitikoma Andražem Zorkom iz agencije Valicon in Alemom Maksutijem, svetovalcem za politično komuniciranje Inštituta za politični menedžment.
"Pretehtal je interes koalicijskih partnerjev – DeSUS in SMC si nista upala tvegati predčasnega konca mandata, saj ju je skrbelo, kaj bo na naslednjih volitvah. NSi pa je ne glede na zgodovino in pretekle odnose moral iti v to desno koalicijo in druge izbire ni imel," meni Alem Maksuti. Janez Janša pa je po njegovih besedah presodil, da ima znotraj te nove koalicije zanesljive koalicijske partnerje, predvsem Zdravka Počivalška, po volitvah pa bi se lahko znašel v slepi ulici, saj na volitvah SMC verjetno ne bi dobil dovolj podpore. Pretehtal je torej splet okoliščin in stabilnost, ki jo ima znotraj obstoječe večine.
Tudi Andraž Zorko poudarja, da je Janša trenutno imel sogovornike, s katerimi so lahko prišli do vladne večine. Čeprav je sam pričakoval, da bo SDS morda vseeno šel na volitve po legitimnost za prihodnja štiri leta. "Novonastajajoča vlada nosi tveganje, da ob nesporazumu hitro razpade, kot je razpadla leta 2013, ko so se po poročilu KPK-ja pojavili protesti proti slovenski oblasti in je iz koalicije izstopila stranka Gregorja Viranta. Menim, da se to odraža tudi v delitvi resorjev, saj SDS kljub veliki številčni premoči poslancev v DZ-ju nima takšne premoči v vladi. Verjetno si Janša želi, da bi ta vlada obstala, saj nov padec zanj ne bi bil dober," razmišlja.
Zagotovo je mamljivo tudi predsedovanje Evropski uniji, a verjetno gre pri odločitvi SDS-a za dolgoročnejšo strategijo. Tudi koalicijski osnutek, ki smo ga lahko danes prebrali, je naravnan tako, da si ne zastavlja prevelikih ciljev. Verjetno bodo ta mandat skušali mirno speljati ter na prihodnjih volitvah iskali še več glasov za nova štiri leta.
Baza volivcev SMC-ja se je spremenila
Čeprav so v SMC-ju po volitvah zatrjevali, da ne gredo v vlado z Janšo, se je po spremembi na vrhu in z nastopom Počivalška to spremenilo. Prejšnji predsednik Miro Cerar še vedno pravi, da ne bo sodeloval v vladi kot minister, a SMC-ju se je po odločitvi, da se začnejo pogovarjati za vstop v novo vlado, dvignila podpora v javnomnenjskih anketah.
"Baza volivcev SMC-ja se je popolnoma zamenjala, že volivci leta 2018 so bili bolj desno usmerjeni pri pogledih na vlogo države v gospodarstvu, a svobodomiselnejši pri vprašanjih homoseksualcev in migrantov v primerjavi z desnico. To je unikaten prostor, ki ga je leta 2011 zasedala volilna baza Gregorja Viranta. Marsikdo danes očita SMC-ju izdajo volivcev, a se lahko vprašamo, katerih volivcev, glede na to, da je bila njihova podpora januarja okoli enega odstotka. Za njihovo prihodnost je odločilno, kako se bodo znašli v novi vladi. Dobili so ugodne položaje na štirih ministrskih resorjih ter verjetno tudi mesto predsednika državnega zbora," poudarja Andraž Zorko.
Predsednik vlade v odhodu je v torek komentiral, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in tudi sam ne bi podpore SMC-ja jemal kot ultimativne do konca mandata. Če bodo pritiski javnosti veliki in če bo znotraj dela vlade prihajalo do različnih pogledov – na primer pri naborništvu ali hermetičnih zapiranjih meja, se lahko zgodi, da ta vlada tudi pade. Če pa bo Janez Janša skrbel za zadovoljstvo koalicijskih partnerjev, lahko v dveh letih marsikaj naredijo – a ne kakšnih večjih strukturnih reform.
DeSUS si vedno želi v vlado
Tudi DeSUS je imel enako dilemo kot SMC. "Njihov zadnji test so bile evropske volitve, kjer so doživeli hud poraz. Menim, da bi imeli veliko težavo znova priti v državni zbor. Izbrali so racionalno pot in to nima povezave z uresničevanjem političnega programa in skrbjo za upokojence," je jasen Maksuti. Dodaja, da je Aleksandra Pivec na čelo stranke prišla pred mesecem dni in zagotovo je imela težavo v tem, da ni nadzirala celotne poslanske skupine. "Tudi če bi izsilila, da se stranka ne odloči za vstop v koalicijo, bi poslanska skupina lahko glasovala po svoji vesti in bi to privedlo do razpada stranke."
Zorko pa omenja dejstvo, da je DeSUS interesna stranka in zato vedno želi biti v vladi. "Verjetno je bilo to presenečenje le za tiste, ki so pred kongresom stranke ugibali, ali je odhod Karla Erjavca manever Marjana Šarca," spominja na nedavne spremembe tudi v vrhu te stranke.
Nelagodje v NSi-ju
Še največ nelagodja je zaznati iz besed predsednika NSi-ja Mateja Tonina. Ta je takoj po odstopu Šarca večkrat poudaril, da so za predčasne volitve, zdaj pa se je stranka pridružila novi koaliciji. "Pri NSi-ju mi je padlo v oči, da je njihov svet stranke, ki je širši od sveta DeSUS-a in SMC-ja, z manjšo večino potrdil koalicijski dogovor, kar nekaj glasov je bilo proti. Čuti se razdvojenost znotraj ekipe, jasno jo je izrazila tudi Ljudmila Novak. Še pred kratkim so s SDS-ove strani leteli mnogi očitki na račun NSi-ja. Znašli pa so se v precepu, ker imajo možnost po dolgem času priti v vlado in pokazati to, kar ves čas ponavljajo – da imajo dober gospodarski, zdravstveni in šolski program. A zdaj so prevzeli druge resorje: obrambo, infrastrukturo in delo. Ne obramba in ne infrastruktura nista temi, na kateri bi se NSi v zadnjem času skliceval. Zato se zdi, da v vlado vstopajo zadržano in sramežljivo hkrati," svoja opažanja strne Zorko.
Alem Maksuti pa meni, da v bistvu niso imeli druge izbire: "Bili so postavljeni pred dejstvo, pred katero je bila pred dvema letoma postavljena tudi stranka Levica, le da si je Levica izbojevala boljši položaj zunajkoalicijske partnerice vlade." Po njegovih besedah bi NSi v opoziciji taval, saj bi težko kritiziral vlado, ki jo vodi stranka, katere program podpirajo tudi sami. "Vlada Marjana Šarca je na neki način uresničevala program NSi-ja in bili so zgroženi, da jim ni uspelo vstopiti v to vlado, in zato so se pred meseci začeli premikati na sredino. A zdaj so ugotovili, da nagovarjajo desno volilno telo in da zato sodijo v desno vlado. Članstvo pa si zagotovo obeta razrez bonitet in dveletno oblast."
Ali bi si sploh lahko privoščili zavrnitev vstopa v vlado, se sprašuje tudi Zorko, saj bi po njegovem mnenju sledil pogrom z desne strani in to bi lahko ogrozilo njihovo prihodnost. "Če bi SMC in DeSUS pokazala popolno pripravljenost za vlado Janeza Janše, NSi pa bi bil proti, bi se postavil zelo na levo stran desnega pola. Ker je čutiti razdvojenost, bi to lahko bilo za stranko usodno. Hkrati glede gospodarstva in privatizacije s SMC-jem nagovarjajo isti bazen."
Prvi obrisi kadrovske sestave
Kaj torej pričakovati od nastajajoče nove vlade? Janez Janša in ostali predsedniki strank so poudarili, da kadrovska sestava še ni dokončno dorečena. Jasno je le, da bodo vsi štirje predsedniki prevzeli ministrske resorje. Kontinuiteta bo torej na ministrstvu za gospodarstvo in kmetijstvo, ostala ministrstva pa bodo dobila nove vodilne obraze.
"Paradoks je ta, da se kot minister za zdravje ponuja Tomaž Gantar, ki je na tem mestu že bil in odstopil, ker se po njegovih besedah zaradi zdravstvenih lobijev ne da ničesar narediti. In na to verjetno slovenski volivci pozabljamo," ob pogledu na kadrovski razrez pravi Alem Maksuti.
Zagotovo bo javnost pozorno spremljala tudi menjave v državnih organih, še posebej po zadnji aferi, ko so člani parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih služb na vrhu policije zahtevali vpogled v nekatere tekoče policijske postopke, SDS-ov poslanec Žan Mahnič pa je ob tem generalni direktorici policije Tatjani Bobnar namignil, naj misli na svojo prihodnost. "Menjave na določenih mestih, med njimi so tudi vrh policije, vojske, Sove, ob menjavi vlade niso nič nenavadnega. Zaradi zadnjih nespretnih posegov SDS-ovega poslanca Žana Mahniča bo to zagotovo drugače interpretirano," ob tem pravi Zorko.
Koalicijska pogodba "relativno neambiciozna"
Osnutek koalicijske pogodbe je že na voljo javnosti. "Program je nastavljen relativno neambiciozno, ni nobenih večjih reform, obljub, radikalnih rezov. Verjetno je njihov glavni cilj osvojiti največ glasov teh istih strank na prihodnjih volitvah, ko pa bodo v štirih letih lahko storili globlje ukrepe. V osnutku koalicijske pogodbe se omenja tudi ogljična nevtralnost Slovenije do leta 2050, tako da očitno ne bo zanikanja podnebnih sprememb. Nekaj drugih nastavkov je tudi bolj levo usmerjenih, kar nekaj stvari bodo urejali iz javnih sredstev. In nekaj bombončkov, ki bodo verjetno prepričali volivce," pravi Zorko.
Z njim se strinja tudi Maksuti, ki prav tako meni, da na vidiku ni kakšne večje reforme in da se bomo čez dve leti pogovarjali o istih težavah. "Politika te vlade se bo razlikovala predvsem na diskurzivni ideološki ravni, saj če bodo prevzeli te resorje, bodo del svojih prepričanj poskušali uresničiti. Veliko več bo paranoidnega duha, ki bo imeli cilj vzpostavitev kontrole nad javnim mnenjem in pred prihodnjimi volitvami bo za desnico v volilni kampanji zagotovo bolje, če se pogovarjamo o komunajzarjih, izdajalcih in podobno kot pa o vprašanju humanitarizma, odprtosti meja in podobno. To bo verjetno tudi največja značilnost spremembe, ki se trenutno dogaja na politični sceni," zaključuje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje