Dokument je izjemno obsežen, je za Televizijo Slovenija poročala Vesna Zadravec, ki je izpostavila nekaj glavnih predlogov.

Gospodarstvu bodo za odpravo likvidnostnih težav na voljo hitra, ugodna posojila, zavarovana z državnimi poroštvi, in jamstvene sheme. Tako bo pri banki SID, Slovenskem podjetniškem skladu in regionalnem razvojnem skladu na voljo okoli 900 milijonov evrov posojil.

Banka SID za reševanje likvidnostnih težav predlaga tudi ustanovitev sklada, ki bi razpolagal z milijardo evrov.

Posebno poglavje je turizem. Za to dejavnost, ki jo je pandemija hudo prizadela, bi lahko ukrepi veljali celo do konca leta. Novost so vrednotnice. Gre za odlog vračanja vplačil potnikom zaradi odpovedi potovanj. Vrednotnice bi izdal organizator potovanj.

Samo turističnim in gostinskim podjetjem bo na voljo za več kot 100 milijonov evrov ugodnih posojil.

Država bi pomagala podjetnikom tudi pri plačevanju najemnin za poslovne prostore. Subvencionirala bi do 70 odstotkov najemnine ali omogočila odlog plačila.

Poudarjanje, da je treba bolj pohiteti

Kaj še pričakuje gospodarstvo? "Italijani so včeraj sprejeli odločitev o več sto milijardah garancij in različnih likvidnostnih pomoči. Naše mnenje je, da moramo to storiti bistveno hitreje, kot je predvideno, zato da bomo zavarovali terjatve in nova posojila," pravi Goran Novković iz Kluba slovenskih podjetnikov.

"Ocenjujemo, da bo se moral vsaj star dopust in nekaj novega tukaj pokoristiti, zato da ne bomo izšli iz epidemije neposredno na dopuste – torej da bomo prepozno zagnali gospodarstvo," dodaja Sonja Šmuc z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Pripombe na prvi sveženj

Gospodarstveniki imajo kar nekaj pripomb tudi k prvemu svežnju intervencijskih ukrepov, ki že veljajo. Najbolj jih moti, da država noče spremeniti pogoja za pridobitev državne pomoči. Določilo, da lahko državno pomoč prejmejo podjetja, ki jim je promet upadel za več kot 20 odstotkov v prvem delu leta, ni sprejemljivo – kar 80 odstotkov izvoznikov tega merila ne dosega, opozarjajo.

Pričakovali so tudi možnost skrajšanja delovnega časa, a je ta ukrep predviden šele v drugem svežnju.

Zmotile pa so jih tudi izjemno visoke kazni, pravijo, da so te nepotrebne, saj bodo ob napakah tako ali tako plačevali zamudne obresti.

In na koncu prav vsi poudarjajo: ukrepe je treba sprejeti hitro, dodaja Zadravčeva.

Vlada se bo sestala v soboto

Po časovnem načrtu bi moral biti drugi sveženj sprejet do 30. aprila, vlada pa se bo s poročili vseh petih delovnih skupin ter predlogi za pripravo smernic drugega zakonodajnega paketa za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa seznanila na jutrišnji seji.