Foto: BoBo
Foto: BoBo

Pri slednjem je, kot kaže, še vedno precej razhajanj. "Še popoldne je kazalo, da bi vlada utegnila podaljšati ukrep čakanja na delo za štiri mesece ali celo do konca leta, in to zaposlenim v vseh prizadetih panogah. Zadnji predlog pa se znova nanaša samo na podaljšanje čakanja na delo za en mesec, do konca junija, in zgolj za zaposlene v turizmu in gostinstvu," je za večerni Radijski dnevnik poročal Jure Čepin.

Da se ukrep podaljša za vsaj tri mesece, so vztrajali socialni partnerji. "Za nas je bistvenega pomena to, da se podaljša čakanje na delo. Bilo je načelno strinjanje, da bi bilo smiselno to razširiti tudi na druge dejavnosti, ne zgolj na gostinstvo in turizem, saj tudi v preostalih dejavnostih obstajajo subjekti, ki so bili zaradi epidemije zelo prizadeti oziroma so še vedno," sta poudarila sindikalist Jakob Počivavšek in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Subvencije za skrajšani delovni čas

Delovna skupina Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je uskladila tudi popravke subvencioniranja skrajšanega delovnega časa – subvencijo bi lahko uveljavljal delodajalec, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bo mogel zagotavljati 90 odstotkov dela.

"Veljale bi do konca novembra, in sicer bi morali delavci opraviti vsaj polovico ur, torej vsaj 20 na teden, in za to bi dobili 448 evrov bruto. Denar – približno 300 milijonov za 180.000 upravičencev – bi dobili iz evropskih skladov," je še neuradne številke za televizijski Dnevnik navedel Florjan Zupan.

200-evrski vavčerji za polnoletne

Vlada za izboljšanje gospodarskega položaja na področju turizma uvaja tudi bon za spodbujanje domače potrošnje v vrednosti 200 evrov, ki ga bodo prejeli vsi polnoletni državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Bon bo unovčljiv do konca letošnjega leta, in sicer za nastanitev oziroma nastanitev z zajtrkom, sredstva za izplačila bonov v višini do 350 milijonov evrov bodo krita iz proračuna.

Vlada računa, da se bodo z uvedbo bona izgube v turizmu zmanjšale za približno tretjino.

Bone za turizem naj bi dobili vsi polnoletni državljani

Predlog za pomoč prevoznikom

Ministrstvo za infrastrukturo je medtem danes po Mehovih besedah prišlo na dan z novim predlogom, in sicer finančno pomočjo avtobusnim prevoznikom, ki so bili ob ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa brez dotoka prihodkov.

V osnutku je že predvidena pomoč žičničarjem ter prevoznikom potnikov ali blaga v cestnem prometu. Za te naj bi se v SID banki za namene financiranja naložb, tekočo likvidnost ter pokrivanje stroškov in izdatkov poslovanja v letošnjem letu zagotovilo 10 milijonov evrov.

Sorodna novica Tretji sveženj ukrepov: za subvencioniranje skrajšanega delovnika do milijarde evrov

Kaj bo v končni različici zakona?

Številne predloge so podali tudi delodajalci. OZS na primer državno sofinanciranje najemnin podjetnikom, prizadetim v koronavirusni krizi, plačilo DDV-ja po realizaciji, kar naj bi izboljšalo plačilno disciplino, podaljšanje časa za izplačilo regresa do konca leta in pomoč države pri tem.

Delodajalci opozarjajo, da ne vedo, kaj bo v končnem osnutku novega interventnega zakona, in da je zato za komentar današnjega zasedanja skupine prezgodaj, je za STA poudaril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

Osnutek je namreč pretresala tudi vladna delovna skupina pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika, kot kaže, pa je bilo sprejetih nekaj sprememb. A tudi zadnja različica ni nujno končna.

Dopolnjeni osnutek bo namreč v torek dopoldne romal še na sejo ESS-ja, popoldne pa ga bo obravnavala vlada, ki naj bi ga tudi potrdila in poslala v DZ.

Očitek iz opozicije: Protikoronski svežnji v praksi niso zaživeli

Največja opozicijska stranka LMŠ pa je danes predstavila svoje predloge ukrepov za okrevanje gospodarstva ter omilitev socialne in družbene krize po epidemiji covida-19. Predlagajo ukrepe v vrednosti skoraj 1,8 milijarde evrov, ki bi bili predvsem usmerjeni v spodbujanje potrošnje.

Prvak stranke Marjan Šarec je bil med drugim kritičen do do zdaj sprejetih protikoronskih svežnjev vlade, ki v praksi niso zaživeli. "Vemo, da banke spet ne dajejo kreditov, vemo, da državno poroštvo ni uspešno. Če bomo spet zašli v spiralo varčevanja in ne bomo spodbujali potrošnje, se iz prejšnje krize pred 10 leti nismo naučili nič," je poudaril. Izpostavil je tudi, da se je v to zakonodajo "tlačilo tudi ukrepe, ki nimajo zveze z gospodarstvom".

Konkretne ukrepe je predstavil ekonomist Jože Damijan, ki je med drugim Šarčeve besede podkrepil z navedbami, da prvi vladni protikoronski sveženj ni bil težek tri milijarde evrov, ampak le okoli 1,7 milijarde evrov. Ob tem je država do sredine maja implementirala le okoli petino ukrepov. Vlog za odložitev plačila kreditov je bilo na primer več kot 22.000, banke pa so odložile le za 267 milijonov evrov anuitet oz. 1,3 odstotka celotne vrednosti januarja podeljenih kreditov nebančnemu sektorju. Prav tako še ni zaživela garancijska shema države, je poudaril Damijan. Glavno težavo pa vidi v dejstvu, da ukrepi niso naslovili težave povpraševalnega šoka, s katerim se spopada Slovenija.

LMŠ s svojimi predlogi za okrevanje gospodarstva

400 evrov za vavčer in začasnih 100 evrov za porabo v Sloveniji

V prvem sklopu svojega nabora LMŠ predvideva ukrepe za spodbujanje domačega povpraševanja, program dolgoročnih vlaganj v prometno infrastrukturo, tudi z ustanovitvijo infrastrukturnega sklada, program energetskega prehoda na obnovljive vire ter spodbujanje tehnološkega razvoja in prestrukturiranja gospodarstva.

Konkretni ukrepi za spodbujanje domače potrošnje so turistični vavčer za vsakega prebivalca v višini 400 evrov ter začasna uvedba temeljnega državljanskega dohodka v višini 100 evrov mesečno za porabo v Sloveniji.

Med vladnimi ukrepi jih je, kot je izračunal Damijan, za 337 milijonov evrov namenjenih spodbujanju povpraševanja. LMŠ bi v ta del usmeril 1,78 milijarde evrov.

Takšni izdatki države bi pomenili, da bi slovenski bruto domači proizvod (BDP) upadel za tri odstotke, namesto za 7,5 odstotka, je dejal. Javni dolg bi se primerjalno povečal na 76,5 odstotka, kar je manj kot v primeru uresničitve vladnih ukrepov. Za izvedbo ima država dovolj zagotovljene likvidnosti, na voljo pa je tudi denar ECB-ja, je še pojasnil.

Največ od vladnih ukrepov pričakujejo turistični delavci