Prvi prvak Evrolige pod okriljem Uleba je postal bolonjski Virtus, ki je tedaj nosil sponzorsko ime Kinder. V finalni seriji je na tri zmage ugnal Baskonio, tedaj znano kot Tau Ceramico. Za Kinder je tedja igral tudi Matjaž Smodiš. MVP je bil Manu Ginobili. Foto: EPA
Prvi prvak Evrolige pod okriljem Uleba je postal bolonjski Virtus, ki je tedaj nosil sponzorsko ime Kinder. V finalni seriji je na tri zmage ugnal Baskonio, tedaj znano kot Tau Ceramico. Za Kinder je tedja igral tudi Matjaž Smodiš. MVP je bil Manu Ginobili. Foto: EPA

9. junija 2000 so se v Sitgesu, katalonskem mestecu južno od Barcelone, sestali najpomembnejši evropski košarkarski klubi, ki so se odločili ustvariti novo tekmovanje, kjer bodo glavno besedo imeli oni, in ne Mednarodna košarkarska zveza (Fiba), ki je predtem vodila Evroligo. Ime tekmovanja ni bilo zaščiteno, zato so klubi lahko tako poimenovali novo ligo. Klubi so takrat dejali, da več let prepričujejo generalnega sekretarja Fibe Boro Stankovića, da bi jim dal več samostojnosti, a odziva ni bilo. Fiba je le ustanovila svojo ligo, s katero je celo centralizirala vse televizijske in reklamne pravice ter tako klubom odvzela glavni vir prihodkov. Kot so dodali tedaj v Ulebu, so bile Stankovićeve nagrade smešne in preprosto niso želeli sodelovati v takšni ligi. Ker pa on tega ni hotel sprejeti, so ustanovili svoje tekmovanje.

Slovenci evropski prvaki

Prvi Slovenec z naslovom evropskega klubskega prvaka je z Limogesom leta 1993 postal Jure Zdovc. Pod okriljem Fibe je to uspelo še Rašu Nesteroviću z bolonjskim Virtusom leta 1998, nato pa so pod Ulebovim okriljem na vrh stare celine stopili še Matjaž Smodiš (2001, 2006, 2008), Sani Bečirović (2007), Jaka Lakovič (2010), Erazem Lorbek (2010) in Luka Dončić (2018). Leta 2018 je naturalizirani Anthony Randolph postal evropski prvak z Realom, Arriel McDonald, prvi Američan, ki je zaigral za Slovenijo, pa je leta 2001 osvojil Suproligo z Maccabijem.

Rado Lorbek je vrsto let deloval pri Olimpiji. Nato je vodil tudi Ligo ABA, ki so jo ustanovili leto po Evroligi, hkrati pa je imel pomembno funkcijo v Ulebu. Foto: www.alesfevzer.com
Rado Lorbek je vrsto let deloval pri Olimpiji. Nato je vodil tudi Ligo ABA, ki so jo ustanovili leto po Evroligi, hkrati pa je imel pomembno funkcijo v Ulebu. Foto: www.alesfevzer.com

"Spor se je začel na Fibi, ki je takrat na sestanek povabila vse evroligaške klube. Med drugim tudi Olimpijo. Na tem sestanku je prišlo do razpada, ker Fiba enostavno ni hotela priznati teže in pomena klubom. Dejstvo je, da klubi deset mesecev na leto financirajo vse igralce, nosijo celoten razvoj, saj se košarkarji ustvarjajo v klubih, Fibo pa predstavljajo košarkarske zveze. Zveze imajo z igralci z izjemo priprav reprezentanc zelo malo stikov. To je vse. Jih ne plačujejo. Takrat je bil še spor okoli zavarovanja igralce, koledarja …" se spominja Lorbek.

Nekdanji košarkar in športni funkcionar je tedaj sodeloval na vseh sestankih kot direktor Olimpije: "Tisti sestanek je bil sploh prvi primer, da je Fiba povabila klube, saj do takrat niso bili del Fibe, ampak so bili del zvez. Zveze pa so bile torej Fiba, kot so še danes. Mi smo prišli z nekimi predlogi. Bora Stanković je prišel na sestanek in dejal, da mi nimamo besede v Fibi. Da bodo sicer naše predloge pogledali, a bodo o vsem odločale zveze. V tistem trenutku je prišlo do razpada. Najmočnejši klubi so se dogovorili in čez en mesec smo se na povabilo predstavnika Benettona dobili v Benetkah. Organizacijo in vodenje novoustanovljene lige je prevzel Uleb, ki je bil združenje lig. Nosilci v Ulebu so bili Španci, Grki in Italijani. Te tri lige so bile tudi glavni nosilci celotnega projekta. Mi smo bili tudi povabljeni poleg in na teh sestankih smo ustanovili Evroligo."

Final Four

V drugi sezoni, ko je prišlo do dogovora s Fibo, se je spremenil sistem tekmovanja. V Evroligi je zaigralo 32 ekip, sezona pa se je končala s Final Fourom. Zaključni turnir je bil organiziran v letih 1966 in 1967, ko je na njem sodelovala tudi Olimpija in zasedla tretje mesto. Za zaključni turnir četverice so se znova odločili 1988. Od tedaj dalje – izjema je bila torej le prva Ulebova Evroliga – je tak format v veljavi. Leta 1997 je na njem še enkrat sodelovala Olimpija in bila prav tako tretja.

Suproligo je leta 2001 osvojil Maccabi, ki je v finalu zaključnega turnirja v Parizu z 81:67 odpravil Panathinaikos. MVP Final Foura je bil Arrie McDonald, ki je nato poleti zaigral za slovensko reprezentanco. Foto: Reuters
Suproligo je leta 2001 osvojil Maccabi, ki je v finalu zaključnega turnirja v Parizu z 81:67 odpravil Panathinaikos. MVP Final Foura je bil Arrie McDonald, ki je nato poleti zaigral za slovensko reprezentanco. Foto: Reuters

Uleb so leta 1991 v Rimu ustanovile italijanska, francoska in španska liga. Pet let pozneje se je pridružila grška, zatem pa je dobil nove članice. Na drugi strani je bila Fiba, ki je najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje vodila od leta 1958, od leta 1996 pa se je to imenovalo Fiba Euroleague. Klubi so torej želeli voditi tekmovanje po svojih smernicah in biti finančno neodvisni od Fibe. Najmočnejši evropski klubi so bili odločeni, da idejo izpeljejo, hkrati so zagotovili finančna sredstva, ki jih Fiba ni bila sposobna, a tudi Fiba ni popustila in tako sta bili s sezono 2000/2001 dve močni evropski tekmovanji – Ulebova Evroliga in Fibina Suproliga. Telefonica se je takrat obvezala, da bo Evroligo pet let vlagala po 35 milijonov ameriških dolarjev, v zameno pa je španski telekomunikacijski velikan dobil televizijske pravice ter druge pravice trženja in stranske produkte.

"Takrat vsi najmočnejši klubi niso šli v novo ligo. Nekaj pomembnih je ostalo pod Fibo, kot recimo CSKA, Maccabi, zadnji trenutek se je umaknil Panathinaikos. Tako smo imeli dve tekmovanji. Vsi drugi pa smo se takrat sporazumeli. Glavna ideja je torej bila, da je tekmovanje v lasti klubov in košarkarskih lig, ne pa zvez. Zveze so bile v Fibi, tam pa so bili do tistega razpada ljudje, ki niso bili dovolj vitalni in sposobni, da bi videli, kam gre razvoj. Situacija je bila nevzdržna, saj so bili za ves denar in vse naložbe pristojni klubi, odločal pa je nekdo tretji, ki sploh ni imel nobene finančne obveznosti. V reprezentancah se igra zastonj. Pa ne le to, če se poškoduje, zdravljenje in poškodovanega igralca plačuje klub. To so neumnosti," je glavne razloge za ustanovitev novega tekmovanja naštel Lorbek.

Leta 2000 je evropski prvak na krilih Željka Rebrače in Dejana Bodiroge postal Panathinaikos, ki je nato leto pozneje v finalu Suprolige klonil pred Maccabijem. Ko sta se tekmovanji združili v enotno Evroligo, je znova slavil Pao, MVP Final Foura pa je postal Bodiroga. Foto: Reuters
Leta 2000 je evropski prvak na krilih Željka Rebrače in Dejana Bodiroge postal Panathinaikos, ki je nato leto pozneje v finalu Suprolige klonil pred Maccabijem. Ko sta se tekmovanji združili v enotno Evroligo, je znova slavil Pao, MVP Final Foura pa je postal Bodiroga. Foto: Reuters
Krka je igrala v Suproligi, nato pa v sezonah 2001/02, ko je blestel Jaka Lakovič, in 2003/04 tudi v Evroligi. V sezoni 2002/03 je zaigrala v finalu pokala Uleb.  Foto: www.alesfevzer.com
Krka je igrala v Suproligi, nato pa v sezonah 2001/02, ko je blestel Jaka Lakovič, in 2003/04 tudi v Evroligi. V sezoni 2002/03 je zaigrala v finalu pokala Uleb. Foto: www.alesfevzer.com

Olimpija je sicer takrat prvič ostala brez naslova slovenskega prvaka, saj jo je v polfinalu izločila Krka, ki je nato zaigrala v Suproligi, a je ljubljanski klub takrat imel v Evropi veliko veljavo in je tudi odigral pomembno oziroma celo odločilno vlogo pri ustanavljanju Evrolige: "Glavni so bili Španci, ki so s Telefonico zagotovili tudi štartni denar. Letno je Telefonica dajala 35 milijonov dolarjev. S tem je dobila tudi televizijske pravice in tako dalje. Zagotovila je neko stabilnost. To je bil štart. Takrat je bila predvsem močna španska ACB-liga. Jordi Bertomeu, ki je bil sprva direktor španske lige, je prevzel Evroligo in jo vodi še danes. Eduardo Portella je imel pomembno vlogo, prav tako je imel v Grčiji veliko besede Kostas Rigas. V glavnem ti dve ligi skupaj z italijansko so bili nosilci. Olimpija je bila povabljena, in v trenutku, ko smo se odločali, je bila prav Olimpija tista, ki je pretehtala. Po telefonu sem govoril z Jožetom Mermalom in Antonom Majzljem. Z izvršnim odborom sta odločala, ali gremo pod Fibo ali v novo ligo, na koncu smo se odločili za Evroligo."

Matjaž Smodiš je kar trikrat osvojil Evroligo. Ob prvi sezoni s Kinderjem je bil še dvakrat najboljši s CSKA-jem iz Moskve. Foto: www.alesfevzer.com
Matjaž Smodiš je kar trikrat osvojil Evroligo. Ob prvi sezoni s Kinderjem je bil še dvakrat najboljši s CSKA-jem iz Moskve. Foto: www.alesfevzer.com
V uvodni sezoni Evrolige je pri Olimpiji, ki je izpadla v četrtfinalu proti poznejšemu prvaku Kinderju, blestel Sani Bečirović, ki je pozneje evropski prvak postal s Panathinaikosom. Foto: www.alesfevzer.com
V uvodni sezoni Evrolige je pri Olimpiji, ki je izpadla v četrtfinalu proti poznejšemu prvaku Kinderju, blestel Sani Bečirović, ki je pozneje evropski prvak postal s Panathinaikosom. Foto: www.alesfevzer.com

"V tistem trenutku, ko smo se mi odločili zanjo, je v bistvu Evroliga postala evropska. Predtem je bila regionalna, špansko-italijansko-grška, torej nekakšna sredozemska liga, če bi lahko tako rekel. Z našim pristopom je postala evropska. Takrat sem imel praktično glasove vseh teh drugih klubov. Partizan, Cibona, Žalgiris in Alba so se vsi uskladili z nami. Takrat čisto spontano. Nihče mi ni dal formalnih pooblastil, ampak so pa čakali na nas, kaj bomo naredili. Ko smo se odločili za, je s tem nastala Evroliga. Potem sta se zadnji trenutek umaknila Alba in Partizan. Jaz sem bil na vseh teh sestankih in imel potem tudi vlogo v odboru in Ulebu. Z Olimpijo smo dobili A-licenco in smo imeli nek status. Na začetku smo se vsa leta uvrščali med 16 najboljših in smo status tudi upravičili. Če hočeš biti v taki ligi, moraš biti konkurenčen. Z leti je problem postal finančni. Evroliga zaostruje pogoje. Ne da hočejo doseči NBA, se mu pa želijo približati s finančnim kapitalom, dvoranami in tako naprej, da bi lahko zadržali nekatere najboljše igralce v Evropi. Liga se vedno bolj zapira in vedno težje je priti notri," je dodal Lorbek.

Ob vsem skupaj gre največjim evropskim klubom "v nos" status Lige NBA. Najmočnejše košarkarsko tekmovanje na svetu je popolnoma neodvisno od Fibe in se na kakršna koli določila krovne organizacije požvižga: "Pogajanja so potekala ves čas, čeprav je takrat Fiba to razumela kot izdajo, da smo ji "zabodli nož v hrbet", bi lahko rekli. Klubi preprosto niso več hoteli trpeti situacije. Vse skupaj je v bistvu še večji problem zaradi NBA-ja. NBA sicer s Fibo formalno sodeluje, ampak je dejansko sploh ne upošteva in se mora Fiba priklanjati NBA-ju. V tem primeru je seveda nevzdržno, da mora Evroliga dati igralce za reprezentance, NBA pa ne. V odnosu z NBA-jem je Fiba povsem podrejena."

Luka Dončić je do zdaj edini Slovenec, ki je postal MVP rednega dela in MVP Final Foura. Foto: Reuters
Luka Dončić je do zdaj edini Slovenec, ki je postal MVP rednega dela in MVP Final Foura. Foto: Reuters
Dončić je bil dvakrat imenovan za vzhajajočo zvezdo Evrolige. Prvo nagrado za najboljšega mladega košarkarja v Evroligi pa je prejel Erazem Lorbek, ki je bil med drugim izbran tudi v prvo peterko najmočnejšega evropskega tekmovanja, evropski prvak pa je leta 2010 skupaj z Jako Lakovičem postal v dresu Barcelone. Foto: EPA
Dončić je bil dvakrat imenovan za vzhajajočo zvezdo Evrolige. Prvo nagrado za najboljšega mladega košarkarja v Evroligi pa je prejel Erazem Lorbek, ki je bil med drugim izbran tudi v prvo peterko najmočnejšega evropskega tekmovanja, evropski prvak pa je leta 2010 skupaj z Jako Lakovičem postal v dresu Barcelone. Foto: EPA

Spor, ki je pred 20 leti privedel do novega tekmovanja, še vedno ni rešen. V zadnjih letih je Fiba znova poskušala dobiti veljavo v klubski košarki in je ustanovila svojo Ligo prvakov, hkrati pa je s spremenjenim sistemom kvalifikacij za velika reprezentančna tekmovanja odnose z Evroligo še zaostrila: "Čeprav se ni nikoli na glas priznalo, je bila od začetka Evrolige težnja, da je to prehod v neki evropski NBA. Pozneje je v teh neprestanih konfliktih s Fibo Uleb ustanovil še Evropski pokal. Tako je pod svoje okrilje pobral 50 najboljših klubov v Evropi. Pozneje je bil podpisal sporazum s Fibo, ki je določal, da devet neprekinjenih mesecev na leto pripada Evroligi. En mesec je določen za počitke igralcev, dva meseca pa za zveze, torej reprezentance. Takrat je to že urejala ECA (podjetje, v katerem so večinski lastniki klubi, in ima pod okriljem Evroligo in Evropski pokal, op. a.). Ko je Fiba prišla z novim koledarjem, ko je naredila ta reprezentančna okna, je spet nastal konflikt. Fiba je tako enostransko ponovno podrla sporazum z Evroligo. Konflikti so stalni od leta 2000 naprej in še danes niso rešeni."

Fiba se je na ustanovitev nove lige ostro odzvala in sprva sporočila, da klubi, ki bodo sodelovali z Ulebom, ne bodo smeli tekmovati pod njenim okriljem, napovedala pa je še strožje ukrepe, ki jih bo stopnjevala. Ustanovitev Evrolige je označila za poskus destabilizacije športa. Evropski velikani, ki so igrali v Suproligi, so hitro ugotovili, da Fiba na finančnem področju ni konkurenčna Ulebu. Evroliga je bila za pokrovitelje in gledalcev preprosto privlačnejše tekmovanje. Marca 2001 so se pogajalci Uleba in Fibe dogovorili o združitvi košarkarskih lig v enotno Evroligo. Kmalu je torej Uleb ustanovil še Evropski pokal (sprva Pokal Uleb) in Fiba je izgubila večino moči v klubski košarki, saj sta se z letom 2002 končala Pokal Saporta in Koraćev pokal, ki sta bili drugo in tretje rangirano tekmovanje na stari celini. "Takrat je bil res pomemben ta denar od Telefonice. Klub navsezadnje le težko sestavijo proračune, tudi največji," je še poudaril Lorbek.