Novela udejanja voljo ljudstva, izraženo na referendumu leta 2003, je dejal predstavnik predlagateljev Luka Mesec (Levica). Morebitne pomisleke, da se je v 17 letih volja ljudstva spremenila, je zavrnil z rezultati javnomnenjske ankete iz leta 2018, ki da je pokazala 87-odstotno podporo zaprtju trgovin ob nedeljah.

"Odprtje trgovin ob nedeljah je v nasprotju z voljo ljudstva, v nasprotju z voljo zaposlenih in v resnici v interesu le malokomu," je dejal Mesec in povzel navedbe delavcev, da so izgoreli, pojavljajo se tudi poškodbe in invalidsko upokojevanje, primanjkuje jim časa zase, za družino in za prijatelje.

Rešitev je po njegovem mnenju ustavno skladna in rešuje problematiko delavcev, ki bodo dobili dela prost dan ob nedeljah, in na drugi strani podjetnikov, ki bodo lahko ob nedeljah delali, če bodo to želeli.

Profit je zasebna stvar, dolgovi pa skupna

Robert Polnar (DeSUS) je dejal, da je treba novelo sprejeti, saj je "oblika civilizacijske intervencije v del gospodarskega sveta, ki je temeljito kontaminiran z brezsramno grabežljivostjo in nesmiselnim maltretiranjem ljudi".

Med drugim je ocenil, da tržne konkurence in podjetniške svobode pri nas ni. "Sanacija bank je denimo najbolj drastično pokazala obstoj vzporednega gospodarskega sistema, vzporedne administracije in zakulisne politike. Sistema, v katerem se ne spoštujejo pogodbe, norme in omejitve pri zadolževanju pa se ignorirajo. Profit je zasebna stvar, dolgovi so skupna stvar," je bil kritičen.

Ob tem je navedel težave dveh velikih trgovcev v državi, ki so pokazale, da je bil njun poslovni model širjenja prodajne mreže popolnoma zgrešen, vodstvi pa sta se raje kot tveganju zapiranja nedobičkonosnih trgovin posvetili finančno-poslovnemu prestrukturiranju, "z drugimi besedami povedano: z nepredstavljivim izživljanjem nad zaposlenimi".

V LMŠ-ju predlog podpirajo. Edvard Paulič je poudaril pomen zagotavljanja prostih nedelj za delavce. Presodil je, da se bo glede na kršitve, ki jih ugotavlja inšpekcija, opravljene nadure, veliko agencijskih delavcev in študentov ter glede na dobičkonosnost dejavnosti odpuščanju mogoče izogniti.

Židan za šesturni delavnik

Dejan Židan (SD) je dejal, da je to eden redkih zakonov, ki na prvo mesto postavljajo človeka. Obsodil je domnevne pritiske, da "če ne bo vedno v prednosti interes velekapitala, se bomo pa maščevali" in odpuščali. Pozval je tudi k premisleku o uvedbi šesturnega delovnika.

V NSi-ju novelo podpirajo, je povedal Jožef Horvat. "Ocenili smo, da so rešitve dobre, z včeraj sprejetimi amandmaji smo jih še izboljšali," je dejal. O morebitnem vplivu na porabo je dejal, da ekonomska logika temelji na tem, da prebivalstvo tudi ob daljšem obratovalnem času trgovin zapravi približno enako denarja. Obžaloval je, da Ekonomsko-socialni svet (ESS) glede novele ni dosegel dogovora.

Marko Bandelli (SAB) je poudaril nizko plačilo delavcem v trgovini in se zavzel za to, da bi se plačilo za delo ob nedeljah krepko zvišalo. Napovedal je, da bo zakon podprl. "Ampak upam, da bomo počasi prišli do določenih sprememb pri tem. Jaz se strinjam, da se ne delajo določena dela ob nedeljah, ampak se bi pa strinjal, da bi se dala možnost tistemu, ki hoče delati, naj dela," je dodal.

Marijan Pojbič (SDS) je napovedal podporo noveli. Kot je dejal, imajo ljudje, ki garajo, pravico do enega prostega dne na teden. Sam bi sicer omejil obratovalni čas trgovin tudi v soboto do 12. ure. Razume interes velikih korporacij, meni pa, da lahko sami postavimo določena pravila.

Opozorila na ustavno neskladnost

V SMC-ju so poudarili morebitno ustavno neskladnost predloga novele. Dušan Verbič je navedel svobodno gospodarsko pobudo in nelojalno konkurenco ter enakost pred zakonom, saj bi lahko imeli po predlogu nekateri trgovci ob nedeljah odprto, drugi pa ne. Prav tako se je vprašal, zakaj se predlagatelji glede nedeljskega počitka zavzemajo le za del zaposlenih v storitvenem sektorju, za druge, npr. v hotelirstvu ali gostinstvu, pa ne. Menil je, da bi se morali o odpiralnem času dogovoriti socialni partnerji.

V SMC-ju tudi niso bili uspešni s predlogi, da bi lahko bile vse trgovine odprte do deset nedelj v letu, trgovine do 200 kvadratnih metrov pa brez omejitev, ter da bi se zakon začel uporabljati 1. januarja 2021.

Proti bodo tudi v SNS-u, je dejal Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), ki je predlagateljem očital, da želijo "rušiti državo". Zaprtje trgovin ob nedeljah bo po njegovem mnenju državi povzročilo veliko škodo, saj ne bo pritekal denar v državno blagajno, veliko ljudi bo izgubilo svoje delo. Menil je tudi, da "trgovke z veseljem delajo ob nedeljah, ker zaslužijo več". Tudi on je poudaril nujnost omogočanja svobodne gospodarske pobude.

Zakonski predlog Levice

Spremembo predlaga Levica, ki je s tem povzela pobudo sindikata delavcev trgovine ob letošnjem prazniku dela, naj trgovine tudi po izteku ukrepov zaradi epidemije ob nedeljah ostanejo zaprte. S sprejetjem novele bi udejanjili voljo ljudstva na referendumu iz leta 2003 in voljo zaposlenih v trgovini, ki bi imeli tako ob nedeljah možnost preživljati čas s svojimi družinami in prijatelji, so utemeljevali.

Predlog, ki je prvo obravnavo v DZ-ju maja prestal s 65 glasovi za in 12 proti, predvideva izjeme glede obratovanja ob nedeljah in dela prostih dneh. Nabor izjem, v katerem so bile sprva prodajalne do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah, letališčih in v bolnišnicah, so v sredo na seji matičnega odbora razširili na enako velike prodajalne v pristaniščih, namenjenih za javni promet, in na mejnih prehodih ter na tiste prodajalne do 200 kvadratnih metrov, v katerih bodo ob nedeljah in dela prostih dneh delali tisti, ki so kot samostojni podjetniki nosilci dejavnosti ali zakoniti zastopniki pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, ali prokuristi pri teh osebah.

Glede dopolnila se je Levica uskladila s strankami LMŠ, SD, SAB, NSi in z delom poslancev DeSUS-a, po njihovih besedah pa odpravlja dileme glede obstoja malih podjetnikov in ponudbe v turističnih krajih. Novela tako podpira več kot 46 poslancev, so zagotovili.