V zadnjih devetih letih je Rok Stipčević največ časa preživel v Italiji, kjer je igral za Varese, Olimpio Milano, Pesaro, Virtus Romo, Sassari in Fortitudo. Vmes je bil po eno sezono v Turčiji in Litvi, pred odhodom v tujino pa je nosil dres Cibone in Zadra. Foto: Krka/Drago Perko
V zadnjih devetih letih je Rok Stipčević največ časa preživel v Italiji, kjer je igral za Varese, Olimpio Milano, Pesaro, Virtus Romo, Sassari in Fortitudo. Vmes je bil po eno sezono v Turčiji in Litvi, pred odhodom v tujino pa je nosil dres Cibone in Zadra. Foto: Krka/Drago Perko

34-letni in 186 centimetrov visoki organizator igre prinaša v novomeško zasedbo obilo izkušenj, saj je zadnjih devet sezon preživel v tujini. Tri sezone je odigral tudi v Evroligi, sicer pa se je najdlje zadržal v Italiji, kjer je lani nosil dres bolonjskega Fortituda. Zdaj se je Dalmatinec, ki je prve korake na športni poti začel v s košarko obsedenem Zadru, vrnil v Ligo ABA, prvič pa bo oblekel dres kluba iz države, kjer se je rodil. Namreč Stipčevićeva mama je Slovenka, Rok pa se je rodil v Mariboru, kjer ima še vedno sorodnike.

Pri Krki veliko pričakujejo od hrvaškega košarkarja, ki je prepričan, da prenovljena dolenjska ekipa lahko pokaže precej več od novomeških rezultatov v zadnjih sezonah jadranskega tekmovanja.


Odigrali ste že kar nekaj pripravljalnih tekem. Kakšen vtis je Krka pustila do zdaj?
Fantje so res super. Ekipa je mlada, željna napredka in željna dela. Trener Vladimir Anzulović vse to dobro kontrolira. Dela se veliko, kar to moštvo tudi potrebuje. Mislim, da bo naša ekipa rasla čez sezono, saj nimamo veliko izkušenih igralcev. Praktično sva to le Luka Lapornik in jaz. Vsi ostali so igralci, ki se morajo še dokazati v Ligi ABA. Da bodo nekatere stvari dokončno postavljene, brez dvoma potrebujemo še nekaj časa. Kot pa sem že rekel, verjamem, da bo ekipa čez sezono napredovala.

S kakšnimi ambicijami ste prišli v Novo mesto?
Mislim, da si ni treba začrtati določenih ciljev. Sprva je treba iti dan za dnem in stremeti k temu, da bomo vsak dan boljši in da napredujemo. Moj cilj je brez dvoma, da svoje izkušnje predam na soigralce, da jim pomagam pri napredku, hkrati pa tudi, da sam čez sezono napredujem. Želim, da je ta ekipa vsak mesec videti bolje. Rezultati bodo potem prišli sami od sebe. Samo verjeti moramo v to. Potrebujemo podporo navijačev, kluba in mislim, da bomo lahko govorili o uspešni sezoni.

Po skoraj desetih letih ste znova v jadranski ligi. Verjetno pozorno spremljate konkurenco.
Ja, sezona bo zelo zahtevna in izenačena. Mislim, da kakovost v Ligi ABA v zadnjih letih spet raste in tekmovanje postaja vse bolj spoštljivo po celi Evropi. Krka ima tukaj svojo zgodbo. Je manjši klub, ki je zelo urejen. Borili se bomo, da naredimo korak naprej, da vsaj izboljšamo izid iz zadnje sezone oziroma rezultate zadnjih sezon.

Medtem ko je bil med pandemijo novega koronavirusa v karanteni v Bologni, je postal očka. V Zadru se mu je rodila druga hčerka. Foto: Krka/Drago Perko
Medtem ko je bil med pandemijo novega koronavirusa v karanteni v Bologni, je postal očka. V Zadru se mu je rodila druga hčerka. Foto: Krka/Drago Perko

Naslednji teden vas po dolgem času čaka uradna tekma. Težko čakate?
Res dolgo nismo igrali uradnih tekem. Bo kar nenavadno. Zagotovo bomo potrebovali nekaj časa, da pridemo v tekmovalni ritem. Komaj čakam. Odštevam sekunde do prve tekme.

Najprej vas čaka superpokalna tekma s Cedevito Olimpijo, dva tedna pozneje pa se boste na začetku Lige ABA pomerili z istim nasprotnikom.
Tako se je zgodilo. Mogoče je zaradi koronavirusa tako najbolje, da tudi uvodoma v Ligi ABA igramo v Sloveniji. Po eni strani smo presenečeni, da bomo igrali v superpokalu, kar se je v zadnjem času govorilo, da je možnost. Sicer bi verjetno odigrali še kakšno pripravljalno tekmo v tem terminu. Nedvomno bo to zelo dober test. Veselimo se, da bomo igrali to tekmo in da imamo priložnost osvojiti lovoriko. Vsaka trofeja je pomembna. Brez dvoma je vloga favorita na strani Cedevite Olimpije, ki je veliko vložila v ekipo. Ima odlično moštvo, toda mi na terenu nikomur ne priznamo, da je boljši. Zelo jih spoštujemo, a ni nas strah.

Ko ravno govoriva o Olimpiji, slišali smo, da ste bili v stiku tudi z ljubljanskim klubom. Je to res?
Res je, bili smo v stiku. Pogovarjali smo se, a to je zdaj zgodovina. Ne bi govoril o tem. Kar je bilo, je bilo, pustimo zdaj to, saj sem popolnoma osredotočen na Krko.

Kdaj pa ste vstopili v stik s Krko? Je bilo to takoj po odhodu Jairusa Lylesa ali ste se pogovarjali že pred tem?
Tudi to je profesionalna stvar med mano in klubom. Morda je to bolj vprašanje za direktorja Jureta Balažića in trenerja. Ne bi govoril o podrobnostih.

Barve hrvaške reprezentance je branil tako na evropskem in svetovnem prvenstvu kot tudi na olimpijskih igrah. Foto: EPA
Barve hrvaške reprezentance je branil tako na evropskem in svetovnem prvenstvu kot tudi na olimpijskih igrah. Foto: EPA

V moštvu imate vi največ izkušenj, skupaj z vami pa bo za organizacijo igre skrbel Nejc Barič, ki je lani dokazal, da lahko zelo dobro igra na tej ravni Lige ABA. Kako ga vi vidite?
Brez dvoma je nadarjen. Dobro trenira in se bori. Mislim, da ima vse v svojih rokah. Od njega se ne sme pričakovati preveč, hkrati pa tudi ne premalo. Sam si ne sme postavljati previsokih ciljev. Mora iti korak za korakom, ker tako je najboljše graditi. Kot se gradi hiša – opeko po opeko. Tako je treba tudi v karieri iti stopnico po stopnico, kar je najbolj primerna pot.

Zaradi koronavirusa je precej negotovosti glede izvedbe sezone. Začetek je bil že prestavljen, zdaj pa se vendarle zdi, da prevladuje ideja, da se odigra po ustaljenem sistemu in urniku. Kakšno je vaše mnenje?
Tu in tam slišim, kaj se dogaja. Nedvomno sem pobudnik tega, da se igra po ustaljeni poti, kot je sicer normalno. To je najbolj realno in najbolj pošteno za vse. Če govorimo o raznih turnirjih na nevtralnih igriščih, ni teren nikoli zares nevtralen. Vedno je za eno ekipo to domač teren. Če pa že govorimo o nevtralnem terenu, ima vedno prednost ekipa, ki je – v narekovajih rečeno – kakovostnejša, saj na t. i. nevtralnem terenu ni domačega občinstva in ne domačega parketa. Poleg tega je takšen sistem bolj ugoden za tiste, ki imajo širši kader. Če recimo v 13 dneh igraš na vsake dva dni, ne gre in se ne pokaže realna slika. Takšen mehurček ne bi prinesel ničesar pozitivnega. Čim bolj je treba promovirati idejo, da se liga igra normalno. Pač z vsemi omejitvami in ukrepi. Če se lahko igra italijanska liga – v Italiji so organizirali tudi superpokal, kot nekakšno mini-ligo –, potem lahko igramo tudi mi tukaj.

Nazadnje ste igrali v Bologni, kjer ste se znašli v središču pandemije. Je tudi ta neprijetna izkušnja, ko ste bili toliko časa stran od družine, pripomogla k odločitvi, da znova zaigrate v Ligi ABA?
Seveda ni to glavni razlog, sem pa ob odločanju tudi to upošteval. Potem ko sem govoril z Balažićem in Anzulovićem ter sem dobil še nekaj informacij, se mi je zdela to dobra zgodba, ki je na pravi poti, in želel sem biti del tega. Je pa bilo obdobje, ki ste ga omenili, težko. To je res. Mesec in pol smo bili zaprti. To je bil začetek vsega. Ni se vedelo, kakšen je virus, kako se obnaša in vsi smo bili v strahu. Na začetku je bilo najhuje, Italija pa je prva doživela ta šok. Bila je neka nova izkušnja, v kateri sem imel več časa zase.

Sorodna novica Ukić: Golemac je trener, ki ve, katerega igralca je treba pripeljati

V hrvaško reprezentanco so se vrnili nekateri izkušeni igralci. Kakšen je vaš status?
Reprezentanca mora biti vedno mešanica izkušenih in mladih igralcev. Izbrani vrsti sem vedno na razpolago. Je pa to odločitev selektorja, v kakšno smer želi. V reprezentanci sem dobil nekaj res lepih izkušenj, preživel osem let in vedno se bom odzval vpoklicu.

Je res, da ste ime dobili po alpskem smučarju Roku Petroviču?
Res je. Oče je na študiju v Mariboru spoznal mamo. Starša in brat so tedaj, ko je bil aktualen Rok Petrovič, še živeli v Mariboru. Tam je bil velik plakat, na katerem je lepo pisalo Rok. Tako so izbrali ime.