Glastonbury v jutranji meglici. V daljavi vidimo posestvo Glastonbury Tor: njegov lastnik je leta 1833 od vlade pobral odškodnino zaradi ukinitve suženjstva. Foto: Reuters
Glastonbury v jutranji meglici. V daljavi vidimo posestvo Glastonbury Tor: njegov lastnik je leta 1833 od vlade pobral odškodnino zaradi ukinitve suženjstva. Foto: Reuters

Dobrodelna organizacija The National Trust, ki vodi približno 300 posestev s statusom kulturne dediščine, je naredila zgodovinsko študijo in potrdila, da je imela vsaj tretjina stavb v njihovi skrbi v preteklosti lastnike, ki so obogateli s suženjstvom, nasprotovali aboliciji, sodelovali pri kolonialističnih podvigih ali promovirali imperializem.

"Te zgodbe so včasih zelo boleče in jih je težko upoštevati," so pri TNT-ju zapisali v svojem poročilu. "Zaradi njih začnemo preizpraševati svoje ustaljene predstave o preteklosti. Obenem pa tudi poglobijo in obogatijo naše razumevanje."

The National Trust je v Veliki Britaniji izjemno cenjena organizacija, svoje posesti v Angliji, Walesu in Severni Irski pa pogosto promovira kot idealne destinacije za družinske izlete. Podobno kot številne druge britanske institucije – med njimi zavarovalnica Lloyd’s in univerza Oxford – se je tudi The National Trust letos znašel na udaru protirasističnih protestov, ki zahtevajo soočenje z narodovo preteklostjo. Po zaslugi tega ponovnega pretresa vrednot so tudi na Otoku padli številni kipi in z njimi ugledi zgodovinskih osebnosti.

Winston Churchill, velik mož? Malo manj, če vprašate Indijce.
Namen poročila, ki obsega 115 strani, je pojasniti in kontekstualizirati zgodovinske povezave s kolonializmom in suženjstvom. Toda objava besedila na spletu je naletela na močan odziv: med 93 posestvi na seznamu je namreč tudi Chartwell, dom Winstona Churchilla od leta 1922 pa vse do njegove smrti leta 1965.

Utrinek dneva odprtih vrat na Churchillovem posestvu Chartwell leta 1955. Tiskovna agencija AP pripiše:
Utrinek dneva odprtih vrat na Churchillovem posestvu Chartwell leta 1955. Tiskovna agencija AP pripiše: "Churchilla v času odprtih vrat ni bilo doma." Foto: AP

Winston Churchill po zaslugi svojega vodenja države med drugo svetovno vojno velja za britansko ikono in narodnega junaka. Njegova zapuščina na drugih področjih pa je v zadnjem času deležna vse večje in vse bolj kritične pozornosti. Poročilo navaja, da je državnik leta 1935 glasoval proti sprejetju zakona, ki bi dal Indiji več avtonomije v odnosu do kolonialnih oblastnikov. Ogromen črn madež je tudi "bengalska lakota leta 1943", kriza, v kateri naj bi Churchill Indiji odrekel dostavo zalog in živeža.

Churchillov biograf Andrew Robert je bil eden od številnih, ki so TNT na družbenih omrežjih obtožili "preobčutljivosti".

Po ukinitvi suženjstva so sužnjelastniki ... dobili odškodnine
Še en zanimiv naslov na seznamu je Glastonbury Tor: hrib, na katerem stoji stolp iz 15. stoletja; v neposredni bližini vsako leto poteka slavni festival z istim imenom. Posestvo je bilo eno od 29, ki so dobila sredstva v okviru vladnega programa za kompenzacijo sužnjelastnikom, ko je bilo suženjstvo leta 1833 ukinjeno.

Kompenzacija seveda ni bila namenjena nekdanjim sužnjem – ti niso dobili niti penija. Istočasno je vlada 20 milijonov funtov, to je bilo približno 40 odstotkov letnega proračuna, odrinila nekdanjim sužnjelastnikom. Posojilo, ki ga je država vzela za izplačilo kompenzacij, je bilo dokončno poplačano šele leta 2015.

Prevzetnost in pristranost s Keiro Knightley v glavni vlogi so posneli na posestvu Basildon Park, ki se je zdaj znašel na TNT-jevem seznamov dediščine s temno zgodovino. Foto: IMDb
Prevzetnost in pristranost s Keiro Knightley v glavni vlogi so posneli na posestvu Basildon Park, ki se je zdaj znašel na TNT-jevem seznamov dediščine s temno zgodovino. Foto: IMDb

Impozantna graščina Basildon Park je med drugim leta 2005 "nastopila" v ekranizaciji romana Prevzetnost in pristranost, v kateri sta nastopila Keira Knightley in Matthew MacFayden. Posestvo je leta 1771 kupil Francis Sykes, eden od t. i. "nabobov" – britanskih trgovcev, ki so zaslužili gore denarja na indijski podcelini, in sicer s trgovskimi metodami, ki bi danes veljale za izkoriščevalske.

Na seznamu je tudi posestvo Bateman's, dom pisatelja Rudyarda Kiplinga od leta 1902 pa do smrti leta 1936. Kipling, ki ga danes praktično vsak pozna vsaj po Knjigi o džungli, je leta 1907 dobil Nobelovo nagrado za književnost. A obenem je bil Kipling tudi glasen zagovornik imperializma, kar zelo jasno dokazuje njegova pesem The White Man’s Burden (Breme belega moža). V njej je razpredal, da imajo belci "moralno dolžnost", da "civilizirajo" dežele, kjer živijo ljudje drugih ras.