Vlada je regijski obisk začela z delovnim posvetom v Šentjanžu pri Dravogradu, sklenila pa ga je s srečanjem o razvoju in perspektivah koroške regije v Mežici.

Tam se je premier Janez Janša dotaknil tudi trenutno zahtevnih zdravstvenih razmer v regiji. Te so zaradi naraščanja okužb z novim koronavirusom zaostrene predvsem v Črni na Koroškem, ki je z odredbo ministra za zdravje od danes razglašena za ogroženo območje.

Premier je v razpravi o zdravstvenem stanju večkrat poudaril, da ni dovolj, da se 90 odstotkov ljudi v državi obnaša odgovorno in upošteva splošna pravila obnašanja v času prisotnosti virusa, pač pa jih moramo upoštevati vsi. "S covidom-19 bo treba še nekaj časa živeti, pred nami so kritični tedni in meseci," je opozoril Janša.

Gantar: Razglasitev je bila nujen ukrep

Kot je po današnjem obisku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec dejal minister za zdravje Tomaž Gantar, je bila razglasitev Črne na Koroškem za ogroženo območje nujen ukrep zaradi tamkajšnjega slabšanja razmer. Olajšal bo delo, da bodo lahko pomagali. "To pomeni samo možnost dodatne kadrovske pomoči, manj pravnih ovir," je razložil minister, ki je bil danes skupaj z drugimi člani vlade na obisku na Koroškem.

Razmere so kritične predvsem v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) v Črni na Koroškem, kjer je število potrjeno okuženih že preseglo sto, občina Črna pa je v slovenskem vrhu po deležu aktivno okuženih prebivalcev. V občini je 51 okuženih, v omenjenem centru pa približno 110.

Cigler Kralj: Vlada je prišla pomagat

Kadrovsko pomoč bo center dobil od preostalih podobnih socialnih zavodov, kot sta tista v Dornavi in Dragi, pa tudi nekaterih domov starejših občanov, ki so že ponudili ekipe, tako da je seznam približno desetih zaposlenih že pripravljen.

Po zagotovilih ministrstva za delo Janeza Ciglerja Kralja kadrovske okrepitve, ki so največja potreba centra v Črni, prihajajo v teh dneh. Sredstva za dodatne kadre v socialnovarstvenih zavodih so zagotovljena in nove zaposlitve so ponekod že v teku, pravijo na ministrstvu.

Lesjakova: Okužbe med preostalimi občani primerljive z drugimi

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je v povezavi z odredbo o ogroženem območju danes povedala, da se ta po njenem mnenju ne nanaša toliko na občane, pač pa predvsem na CUDV, ki mu bodo lahko pomagali kadrovsko in strokovno, pa tudi z dodatno zaščitno opremo.

"Če je tako, odredbo pozdravljamo, saj menimo, da si center, kjer je veliko uporabnikov iz vse Slovenije, zasluži državno pomoč in razbremenitev zaposlenih, ki so že zelo utrujeni," je dejala Lesjakova.

Glede števila okuženih med preostalimi občani so številke po njenem mnenju podobne drugim primerljivim občinam. Županja verjame, da so stvari že nekoliko bolj pod nadzorom, saj ni več tako hitre rasti novih okužb, zato upa, da jim bo z obljubljeno pomočjo uspelo zajeziti število okužb.

Kaj pomeni razglasitev ogroženega območja?

Potem ko je premier Janša na včerajšnji novinarski konferenci med ukrepi napovedal razglasitev Črne na Koroškem za ogroženo območje, je bila odredba ministra za zdravje Tomaža Gantarja še isti dan objavljena tudi v uradnem listu, kjer je zapisano, da začne veljati dan po objavi.

Za ogroženo območje se v skladu s 7. členom zakona o nalezljivih boleznih šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Okuženo območje pa je definirano kot območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.

Epidemijo nalezljive bolezni in okuženo ali ogroženo območje v skladu z zakonom razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije, pa epidemijo razglasi vlada RS.

Janša: Izjemno dobra podjetja z velikimi razvojnimi potenciali

Vlada je z današnjim obiskom Koroške sicer začela obiske slovenskih regij, zato da se iz prve roke seznani s težavami in izzivi regij ter obenem pripravi ustrezne ukrepe in rešitve, so ob napovedi obiska navedli v vladnem uradu za komuniciranje.

Premier Janša je tam med drugim poudaril možnosti za razvoj, predvsem izjemno dobra podjetja z velikimi razvojnimi potenciali. Fakulteta za tehnologijo polimerov je eden od centrov odličnosti. "Korošci ste nadpovprečno podjetni," je poudaril. Hkrati je navedel negativni prirast regije, saj se je lani tam rodilo 110 "rojakov manj kot jih je umrlo". Ostajajo tudi nekatere nerešene ključne infrastrukturne težave, tako na področju cest kot optike, je med drugim dejal premier.

Janša je prepričan, da bo Slovenija v naslednjem mandatu vlade prišla do pokrajin in da Koroška bo pokrajina.

Formalni začetek del na tretji razvojni osi naslednji teden

Prva lopata na trasi tretje razvojne osi bo naslednji četrtek padla na Gaberkah, s čimer se formalno začenja ta projekt, je potrdil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Gre za prva dela na odseku Velenje–Slovenj Gradec, medtem ko za lokacijo Jenina, ki je v slovenjgraški občini, še poteka javno naročilo za izbor izvajalca, hkrati pa po besedah Vrtovca poteka tudi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, saj želijo pridobiti čas.

Vrtovec je še zagotovil, da tretja razvojna os ne bo slepa ulica, ampak bodo s cesto naredili nekakšen ipsilon proti Dravogradu in proti Holmcu. O tem, kako priti do najboljše rešitve za povezavo tudi čez mejo, se že pogovarjajo z Avstrijo. Zaradi specifičnosti gradnje in zahtevnega terena so se odločili za delitev gradnje ceste na več pododsekov, je pa po njegovem mnenju nehvaležno obljubljati, kdaj bo kakšen projekt dokončan. Želi pa si, da bi večkrat napovedani datumi o koncu gradnje leta 2025 ali 2026 resnično vzdržali.

Za sanacijske ukrepe v zgornji Mežiški dolini tudi izpadli denar

Potem ko država v preteklih letih ni zagotovila vseh obljubljenih sredstev za izboljšanje okolja v zgornji Mežiški dolini, je okoljski minister Andrej Vizjak poudaril, da je teh 3,5 milijona evrov predvidenih v proračunih za leti 2021 in 2022. 15-letni program sanacije s težkimi kovinami obremenjene zgornje Mežiške doline se bliža koncu. "Tako da nameravamo s koncem leta 2022 končati to sanacijo," je dejal Vizjak.

Prav tako je obljubil pomoč županoma občin Dravograd in Vuzenica, ki sta mu predstavila težave pri zagotavljanju sredstev za plačila del pri 50 milijonov evrov vrednem projektu vodooskrbe v zgornji Dravski dolini. Gre za trenutno finančno največji potekajoči projekt v regiji, dela so 90-odstotno končana, plačanih pa jih je okoli 70 odstotkov.

Županja Dravograda Marijana Cigala je pojasnila, da od države ne dobijo pravočasno plačil, zato občine izvajalcem gradbenih del sredstva izplačujejo iz lastnih proračunov, a to po njenih besedah ne gre v nedogled. Projekt z uradnim imenom Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop je v bruto vrednosti ocenjen na 50 milijonov evrov. Sofinancirata ga država in evropski kohezijski sklad in je skupni projekt občin Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Dravograd.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je v sklopu današnjega vladnega obiska koroške regije na delovnem sestanku s predstavniki vodilnih turističnih ponudnikov pogovarjal o prihodnosti turizma v regiji.

Koroška trenutno zaznava nekaj manj kot 150.000 prenočitev letno, ima pa po ministrovih besedah zelo zanimive zgodbe na različnih področjih, zato so se pogovarjali o tem, kako trenutni speči potencial bolje aktivirati v prihodnjem obdobju, saj je za to precej možnosti. "Najprej skozi naše redne ukrepe, s katerimi spodbujamo razvoj turizma, seveda pa tudi z novimi ukrepi v novi finančni perspektivi ter v sklopu programa Next generation," je dejal minister.

Počivalšek se je skupaj z ministrom za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonkom Černačem udeležil tudi odprtja ceste na Glančniku v občini Mežica, ki vodi do muzeja Podzemlja Pece. Za okoli pol milijona evrov vreden projekt je dobrih 300.000 evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, z njim pa so uredili dostop in dogradili obstoječo komunalno infrastrukturo v tamkajšnji poslovni coni.

Tudi na delovnem sestanku s predstavniki občin Ravne na Koroškem, Prevalje, Črna na Koroškem in Mežica so govorili o možnostih financiranja občinskih projektov s sredstvi evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in evropskega svežnja za okrevanje.

Obrambni minister Matej Tonin je v okviru obiska na Koroškem pozornost namenil sistemu zaščite in reševanja ter izzivom, ki jih imajo v regiji ob naravnih in drugih nesrečah.

Ob poplavnem valu, ki bi nastal kot posledica porušenja jezu, bi bilo ogroženih več kot 2000 ljudi v občinah Muta, Radlje ob Dravi, Vuzenica in Podvelka. "Danes smo se o tem kar obsežno pogovarjali, tudi o tem, kako še naprej dobro sodelovati z Avstrijci, kako poskrbeti za to, da bi bilo v primeru nesreč, nepredvidljivosti, terorističnih napadov poskrbljeno za to, da bi bilo obveščanje in alarmiranje pravočasno ter da bi bile naše službe primerno opremljene za tovrstno reševanje," so v sporočilu navedli ministrove besede.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je sogovornike med drugim seznanil z razpisom Pametna mesta, ki bo predvidoma objavljen novembra. "Dodatno pa bodo občine prihranile tudi s sprejetjem zakona o finančni razbremenitvi občin, ki bo obravnavan že na oktobrski redni seji DZ-ja in bi občinam lahko prinesel v proračunskem letu tudi do 64 milijonov evrov prihrankov," je ocenil minister.