V nedeljo je bila po 2637 testiranjih za novi koronavirus okužba potrjena pri 537 ljudeh, kar je 20,4 odstotka vseh testiranih. Hospitaliziranih je 289 bolnikov s covidom-19, 55 se jih zdravi na intenzivni negi. V nedeljo sta umrla dva bolnika s covidom-19, skupno je doslej umrlo 190 bolnikov.

Po 537 potrjenih primerih v nedeljo je 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev narasla na 339. Med 2637 opravljenimi testi je bilo pozitivnih 20,4 odstotka izvidov. Do zdaj je bilo skupno potrjenih 13.678 primerov okužbe, opravljenih je bilo 290.811 testiranj za novi koronavirus.

V nedeljo je bilo hospitaliziranih 34 bolnikov s covidom-19, devet jih je zapustilo bolnišnično zdravljenje.

Beović: Aktivno okužen odstotek prebivalstva

Kot je na popoldanski vladni novinarski konferenci povedala vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović, v zadnjem času v Sloveniji zaznavamo izjemen porast dnevno potrjenih okužb z novim koronavirusom in se s tem počasi bližamo državam EU-ja, ki so najbolj obremenjene. "Kar je zaskrbljujoče, je velik delež pozitivnih brisov – to govori v prid temu, da je breme bolezni v Sloveniji res veliko. Ocenjuje se, da je okužena ena oseba na 100 ljudi, to pomeni, da je aktivno okužen odstotek prebivalstva," je pojasnila.

Kar zadeva širjenja bolezni pa strokovno skupino bolj skrbi število tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje – kot že omenjeno, je trenutno hospitaliziranih približno 300 ljudi, okoli 60 jih je na intenzivnih oddelkih, dva od teh potrebujeta zunajtelesno dovajanje kisika. "Če so te številke še obvladljive, napovedi za naslednje tedne niso optimistične – tudi v primeru, če bodo ukrepi učinkoviti in se bo krivulja obrnila navzgor, lahko v drugem tednu novembra pričakujemo nekje med 480 in 680 bolnikov, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo, od tega med 80 in celo 190 takih, ki bodo potrebovali oddelke za intenzivno zdravljenje, torej različne oblike predihavanja," je napovedi za prihajajoče tedne predstavila Beovićeva.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Kot je poudarila Beovićeva, je bilo slovensko zdravstvo že pred epidemijo zelo krhko, zato vsako dodatno breme bolnikov, ki potrebujejo zahtevno obravnavo, pomeni, da ne morejo opravljati več vsega dela.

"Tukaj ne gre za to, da bi govorili o težavi zdravstva, da zdravstvo ne zmore, ampak enostavno o tem, ljudje nimamo več dobre možnosti, da pridemo do zdravnika takrat, ko ga bomo potrebovali," je orisala trenutno realno stanje.

V idealnih razmerah bi si želeli, da bi lahko virus uspeli zamejiti z milejšimi ukrepi, kot so držanje distance, nošenje mask in razkuževanjem rok. "To očitno ni delovalo. Deloma zato, ker v te ukrepe nismo želeli verjeti, jih upoštevati. Vsak ima pravico do svojega mnenja, ampak se mora zavedati odgovornosti za posledice," je ocenila Beovićeva. "Zdaj smo v fazi, ko si izjemno želimo ustaviti ta val, ki bo velik, tudi če bodo ukrepi učinkoviti," je dodala.

"Novi ukrepi temeljijo na strokovnih kriterijih"

Zagotovila je, da pri predlogih ukrepov ves čas upoštevajo strokovne kriterije – predvsem gre za to, da so to ukrepi, ki vplivajo na prenašanje virusa, da so usmerjeni v tiste okoliščine, kjer najbolj pogosto prihaja do prenosov. Na drugi strani upoštevajo tudi sprejemljivost ukrepov s strani družbe, se sprašujejo, ali je določen ukrep sploh mogoče izvesti. "Zato menimo, da je smiselno, da so ukrepi uravnoteženi, da se najprej zapirajo bolj tvegane dejavnosti, potem pa manj tvegane vzporedno z njimi, kar je sorazmerno težko," je poudarila Beovićeva.

Glede na epidemiološke podatke, ki jih imajo, se virus pri nas najbolj pogosto širi pri zbiranjih in druženjih. Naslanjajo se tudi na poročila iz drugih držav in izsledke raziskav, ki kažejo, v katerih okoljih je širjenja virusa najbolj učinkovito. Takšen primer so po njenih besedah gostinski lokali, bari, do določene mere tudi športne dvorane.

Oranžna le še obalno-kraška

Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je med statistističnimi regijami oranžna le še obalno-kraška. Goriška in primorsko-notranjska regija sta glede na 14-dnevno incidenco na 100 tisoč prebivalcev presegli mejo 140, kar ju uvršča med rdeče regije.

V nedeljo so okužbe z novim koronavirusom potrdili v 117 občinah, največ znova v Ljubljani (86), kjer je trenutno okuženih 1098 oziroma 0,373 % občanov. Kar 40 novih primerov je bilo v Kamniku, med občinami z večjim številom novih okužb so tudi Maribor (24), Kranj (16), Slovenj Gradec (16), Škofja Loka (17) in Radovljica (12). Najvišje deleže okužb imajo sicer v Odrancih (1,703 %), Sodražici (1,415 %), Mežici (1,124 %), Škofji Loki (0,935 %) in Moravčah (0,920).

Po državi nastajajo večja žarišča okužb

Kot je na dopoldanski novinarski konferecni poudaril vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, se po državi pojavljajo precej močna žarišča, kot na primer v Kamniku, kjer je kar 40 novih primerov okužb, Škofji Loki, Radovljici, Slovenj Gradcu, Trebnjem in Domžalah. V Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem mostu je okuženih 93 stanovalcev, pet jih je umrlo, eden od njih v bolnišnici, vsi pa so imeli pridružene bolezni. V domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca enota Brežice je okuženih 23 stanovalcev in 11 zaposlenih. V Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki pa je okuženih 33 stanovalcev in 10 zaposlenih, je navedel Kacin.

Janša: Najprej življenja, potem zdravje, nato ekonomija

V Sloveniji je sicer od polnoči za 30 dni uradno razglašena epidemija. Veljati je začel državni načrt na področju civilne zaščite, ki zagotavlja, da bodo imeli župani na razpolago strukturo za pomoč in ukrepanje, če bi se razmere slabšale. Te odločitve premier Janez Janša ni sporočil v nagovoru državljanom pozno popoldne, temveč pozneje, med srečanjem s posvetovalno skupino, na družbenem omrežju Twitter.

"Najprej so življenja, potem je zdravje in nato je ekonomija oziroma gospodarstvo, še posebej življenjsko pomembne dejavnosti. Vse drugo – od zabave do številnih drugih dejavnosti, pa tudi svoboščin – bo moralo nekaj časa počakati. Bolj bomo sposobni z ukrepi in vedenjem upoštevati to lestvico vrednot, prej se bomo lahko, vsaj večinoma, vrnili k normalnemu življenju," je v nagovoru državljanom dejal Janša.

Zaostritev ukrepov

Po 12. marcu je epidemija v Sloveniji razglašena drugič. Vladni govorec Kacin je v nedeljo zvečer poudarjal, da se v javnem življenju za zdaj ne spreminja nič. "Formalna razglasitev epidemije je dala pravno podlago za nekatere ukrepe, predvsem pa za ustrezno nagrajevanje tistih, ki so najbolj izpostavljeni oziroma bodo še bolj izpostavljeni v dneh in tednih, ki sledijo," je na Televiziji Slovenija pojasnil Kacin.

Vlada je ukrepe nato zaostrila že nekaj ur pozneje in s torkom napovedala prepoved prehajanja meja med vsemi regijami, prepoved vseh shodov in prireditev in prepoved gibanja v nočnem času. Od torka velja tudi poostren ukrep glede zbiranja ljudi na javnih krajih – z deset se je število ljudi, ki se lahko zbirajo, znižalo na šest.

"To ni avtomatizem, vsi poznate načrt ukrepanja. Na prvem mestu po razglasitvi epidemije piše, da bomo zaprli trgovske centre, pa jih ne bomo. Ocenjujemo, da so ljudje v tem trenutku razumeli, za kaj gre, da vsi trgovci kolikor toliko dosledno spoštujejo omejitve za število kupcev, ki smejo vstopiti v trgovske prostore, zato se za ta ukrep še nismo odločili in tudi nekateri drugi ukrepi ne bodo sprejeti takoj," je ob tem pojasnil Kacin.

V javnem prometu za zdaj ni nobenih sprememb. "Vseeno pa prosim vse, da dosledno nosijo maske povsod – tudi v tistih regijah, ki v tem trenutku nimajo tako visoke incidence," je ob tem dejal Kacin in posvaril, da se bo situacija po Evropi skokovito poslabšala. "Zato moramo biti pripravljeni na to, da bomo tudi psihično kos vseh težavam, ki se bodo zgostile po celini v prihodnjih dneh," je dejal Kacin.

V UKC -ju Maribor prešli na režim izvajanja le nujnih zdravstvenih storitev

"Ostajajo elektivni programi kardiokirurgije, onkologije, dialize in še nekaterih, ki jih preprosto zaradi prizadetosti bolnikov ni mogoče ukiniti," je v današnji izjavi za medije pojasnil direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Vojko Flis.

Za zdaj so zvišali število postelj za bolnike s covidom-19, ki ne potrebujejo umetnega predihavanja, za 26, tako da jih imajo zdaj skupno 66. "V naslednjem obdobju lahko zvišamo še za 40, kar pomeni, da bomo imeli za bolnike, ki ne potrebujejo umetnega predihavanja, več kot sto postelj," je pojasnil direktor. Enoto za bolnike s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, so preselili v osrednjo enoto za intenzivno nego in tam imajo zdaj na voljo 24 mest za umetno predihavanje bolnikov s covidom-19.

Sorodna novica Okužene stanovalce škofjeloškega centra starejših premeščajo v telovadnico

Trenutno se v UKC-ju Maribor zdravi 36 bolnikov s covidom-19, ki ne potrebujejo umetnega predihavanja, še osem pa jih je v intenzivni enoti. Tako kot prejšnje konce tedna so bili tudi v tem soočeni z novimi okužbami med zaposlenimi, katerih izvor je zunaj bolnišnice, zato zaradi njihovega umika z delovnega mesta čutijo močan izpad kadra. "Znotraj ustanove okuženih na t. i. belih oddelkih nimamo," je zatrdil Flis.

Ponovil je, da pri oskrbi bolnikov s covidom-19 niso težava oprema ali prostori, temveč kadri. Zaradi tveganih stikov ali odrejenih karanten namreč dnevno manjka okoli sto zaposlenih. Težavo poskušajo reševati s prerazporejanjem kadrov ter študenti medicine in zdravstvene nege.

Sorodna novica Razglašena epidemija za 30 dni, ukrepi veljajo kot do zdaj

Za zdaj so po besedah Flisa preizkusili dve vrsti hitrih testov za novi koronavirus. "Ena vrsta se je izkazala kot zelo zanesljiva pri t. i. negativni napovedni vrednosti. To pomeni, da nam zelo hitro pove, da nekdo ni okužen z virusom, in to nam je močno olajšalo delo na urgenci, ki bi se nam sicer sesula," je dejal.

Razočaran je nad raznimi teorijami zarote, še posebej ko te prihajajo iz zdravniških vrst. "Mi pa se srečujemo z bolniki in bolnikom poskušamo pomagati tako, kot nalaga stroka," je dejal.
Ob tem je poudaril, da nošenje zaščitne maske pomaga pri vseh dihalnih okužbah, ne zgolj pri novem koronavirusu.

"Tudi pri gripi ne pljuvamo v sočloveka. Če zase mislimo, da smo nepremagljivi, da se nam ne more nič zgoditi, pomislimo na ranljive, ki so del socialne mreže. Na dedke in babice, ki držijo pokonci številne družine. Nekateri mladi ne bi mogli živeti, če jim babice in dedki ne bi čuvali otrok. Naj jih pustimo umreti? Imejmo vsaj toliko človeškega sočutja, da skrbimo za druge, če nas že zase ne skrbi," je poudaril.

Sorodna novica Od polnoči prepoved prehajanja med regijami, od torka prepoved gibanja med 21. in 6. uro

Aktivacija državnega načrta zaščite in reševanja

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je po razglasitvi epidemije covida-19 za vso državo zjutraj izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč. Kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje, bo ministrstvo za zdravje izdajalo strokovna priporočila in o njih tekoče obveščalo poveljnika civilne zaščite, ta pa bo zagotovila potrebno število strokovnih sodelavcev, ki bodo zagotavljali ustrezen operativen odziv glede na razvoj razmer in potrebe po zaščiti, reševanju in pomoči ter podporo poveljnikom in štabom civilne zaščite.

Vsi organi, ki so določeni v državnem načrtu zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh, so v skladu z omenjenim načrtom dolžni izvajati dejavnosti ter upravi za zaščito in reševanje vsak dan do 17. ure posredovati poročilo o razmerah, dejavnostih in izvedenih ukrepih. Z aktiviranjem državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh so aktivirani tudi načrti zaščite in reševanja na ravni regij in občin, izpostave in regijski štabi pa izvajajo naloge v regijah ter morajo o tem prav tako dnevno poročati vodstvu uprave.

Kot je pojasnil Šestan, bistvene razlike pri njihovih nalogah v primerjavi s prvim valom ni, je pa prepričan, da so pri novelaciji državnega načrta naredili pomemben korak predvsem pri načrtih dejavnosti posameznih resorjev oziroma ministrstev, zato bodo na ta način v prihodnje lažje delali. V prvem valu epidemije se je civilna zaščita veliko ukvarjala z razdeljevanjem zaščitne opreme, kjer je zaradi pomanjkanja na trgu prihajalo do velikih težav. Šestan upa, da bo tokrat drugače, če pa bo znova prišlo do pomanjkanja opreme, bodo morali znova deliti opremo, ki je na voljo pri blagovnih in državnih rezervah.

"Tukaj smo si iz prejšnjega vala nabrali nekaj pozitivnih, pa tudi negativnih izkušenj. Prve bomo uporabili zdaj, zato sem prepričan, da bomo to izvajali bistveno lažje in bolj utečeno," je dejal prvi mož civilne zaščite.

Kakšnih bistveno novih nalog niso dobili, tudi ne morebitne pomoči policiji pri nadzoru izvajanja policijske ure in drugih trenutno veljavnih ukrepov. Kot je dejal Šestan, tega absolutno ne morejo početi, saj niso represivni organ, je pa v odloku vključen stavek, da če njihovi pripadniki opazijo kakšne primere neupoštevanja ukrepov, lahko kršilca na to opozorijo, sicer pa ga lahko prijavijo policiji ali pristojni inšpekciji.

MMCŽivo...