Zaradi covida-19 se v bolnišnicah zdravi 821 bolnikov, 131 jih potrebuje intenzivno nego. Umrlo 25 je bolnikov, je sporočil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev (incidenca) je 1074.

Po Kacinovih podatkih so v Kranju odkrili 63 okužb, na Jesenicah 25, v Radovljici 21, v Cerkljah na Gorenjskem pa 11. Izpostavil je še Kamnik z 38 okužbami, Domžale z 28, Komendo z 11, Slovensko Bistrico z 28, Grosuplje s 23, Velenje z 22 ter Ilirsko Bistrico z 18 okužbami. V Ljubljani so, kot je objavil Kacin, potrdili 215 okužb, v Mariboru pa 101.

Sorodna novica IJS: Število hospitaliziranih naj bi doseglo vrh okoli petka, ko naj bi jih bilo približno 960

Univerzitetni klinični center Ljubljana je v zadnjih 24 urah sprejel 21 novih bolnikov s covidom-19, skupno pa je pri njih trenutno 209 takšnih bolnikov, kar je dvakrat toliko, kot jih je bilo na vrhuncu prvega vala v vseh bolnišnicah hkrati, so zapisali na Twitterju.

Po zadnjih podatkih sledilnika za covid-19 je v državi trenutno skupno 22.501 oseba z aktivno okužbo. Do zdaj je bilo v Sloveniji potrjenih 35.649 primerov okužb, umrlo je 363 bolnikov s covidom-19.

Kot je za TV Slovenija dejal direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman, je delež pozitivnih testov še vedno izredno visok, deleži so več kot 25 odstotkov. "Epidemijo dobro obvladujemo, ko je delež pozitivnih od približno 3 do 5 odstotkov, od te številke smo še daleč. Vseeno pa verjamem, da se bo v naslednjih dneh stvar spremenila," je še dejal.

Največji deleži aktivno okuženih na Gorenjskem in v Pomurju

Med slovenskimi občinami glede deleža okuženega prebivalstva najbolj izstopajo gorenjske in nekatere pomurske občine. Glede na podatke sledilnika covid-19 (gre za podatke NIJZ-ja) ima več kot dva odstotka aktivno okuženega prebivalstva devet občin.

Največji delež aktivno okuženega prebivalstva ima občina Kuzma (5,464 odstotka), sledijo pa Železniki (3,508 odstotka), Odranci (3,102 odstotka), Škofja Loka (2,498 odstotka), Gorenja vas–Poljane (2,407 odstotka), Lukovica (2,329 odstotka), Jesenice (2,173 odstotka), Bohinj (2,130 odstotka) in Radovljica (2,047 odstotka).

Dodatne namestitve na gastroenterologiji

V UKC Ljubljana, kjer zaradi vse višjega števila bolnikov s covidom-19 odpirajo nove lokacije za njihovo namestitev, so dodali še klinični oddelek za gastroenterologijo, ki se je pridružil mestom na infekcijski, ortopedski, stari in novi pediatrični kliniki ter v bolnici Petra Držaja.

Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar je povedal, da aktivno pripravljajo tudi nove lokacije, tako da zdaj intenzivno potekajo dela na teh deloviščih. Uspešno pa dela napredujejo tudi tam, kjer pripravljajo več postelj s centralnim nadzorom, da bodo tudi v primeru neslutenih razsežnosti epidemije lahko poskrbeli za bolnike, je dejal.

Gorenjska najbolj ogrožena regija

Z rastjo okužb se soočajo v domovih za starejše, tudi na Gorenjskem, ki ostaja najbolj ogrožena regija. Večje število okužb so potrdili v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici, kjer je pozitivnih 33 stanovalcev in 13 zaposlenih. Za stanovalce so že uredili dve rdeči coni, iščejo pa tudi druge zunanje prostore.

"V petek smo šli pogledat telovadnico šole Antona Janše v Radovljici, če bi bilo treba vzpostaviti ločeno rdečo cono, če bi bilo okuženih več kot 49 stanovalcev," je za Radio Slovenija povedal direktor doma Alen Gril.

Z izbruhom okužb se soočajo tudi v enoti Doma upokojencev na Petrovem Brdu, kjer je okuženih 86 od 93 stanovalcev s posebnimi potrebami in petina zaposlenih. Za zdaj premestitev okuženih ni potrebna, saj bolezen ne poteka v hujši obliki. Direktorica doma Ines Krajnik je že zaprosila za kadrovsko pomoč, ki jo na Petrovem Brdu pričakujejo jutri.

"Bolničarje dobimo iz doma upokojencev Logatec, dom upokojencev Postojna je v navezi z nami, da pošlje, če bomo koga potrebovali. Civilna zaščita, ZD Tolmin in občina iščejo prostovoljce. Medtem pa si bomo med enotami pomagali s kadrom," je pojasnila Krajnikova.

Družinski zdravniki: ostajamo zavezani čim boljši dostopnosti in javnemu zdravstvu

V izjavi za javnost so družinski zdravniki zapisali, da ostajajo zavezani čim boljši dostopnosti in javnemu zdravstvu. "Zavedamo se stisk, do katerih je prišlo pri naših bolnikih, ki težje pridejo do zdravnika. Razumemo, da je to za njih hudo. V času krize se je naše delo bistveno spremenilo, saj smo ga morali prilagoditi novim razmeram. Na osnovno zdravstvo in družinsko medicino, ki je bila že pred krizo na robu svojih zmožnosti, se je zgrnila množica novih zahtev in nekaterih objektivno ne moremo rešiti, trudimo pa se, da težave čim bolj olajšamo. Te prilagoditve niso vedno take, kot bi si jih želeli, so pa nujno potrebne, če želimo obvladati situacijo, v kateri smo se znašli. Trudili se bomo, da kljub zahtevni situaciji ohranimo čim večjo dostopnost," so zapisali v izjavi, pod katero so se podpisali Igor Švab (Katedra za družinsko medicino, dekan medicinske fakultete v Ljubljani), Zalika Klemenc Ketiš (katedra za družinsko medicino na mariborski fakulteti za medicino), Danica Rotar Pavlič (Združenje zdravnikov družinske medicine in razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino) ter Davorina Petek v imenu strokovnega sveta družinske medicine. Kot so zapisali, se v novo nastali situaciji njihovo delo še manj vidi, pojavljajo se občasne kritike njihovega dela, zaradi stisk prihaja tudi do izbruhov jeze in nezadovoljstva. Ob tem poudarjajo, da je še posebej pomembno, da bolniki racionalno uporabljajo njihove storitve. "Naši viri so omejeni in naše ekipe marsikje delujejo v okrnjeni obliki."