Po mnenju Kurza je treba na vsak način preprečiti tretje popolno zaprtje javnega življenja, priložnost za to so po njegovi oceni množična testiranja z antigenskimi testi, ki jih načrtujejo v decembru. Foto: Reuters
Po mnenju Kurza je treba na vsak način preprečiti tretje popolno zaprtje javnega življenja, priložnost za to so po njegovi oceni množična testiranja z antigenskimi testi, ki jih načrtujejo v decembru. Foto: Reuters

"Tudi po 7. decembru bomo morali živeti s strogimi omejitvami," je dejal Kurz za avstrijski časopis Kleine Zeitung in poudaril, da vsekakor ne gre pričakovati prenagljenih korakov glede odpiranja javnega življenja.

"Vsak se mora zavedati, da bomo morali še tedne in mesece živeti z določenimi omejitvami," je nadaljeval Kurz. Cilj je, da bi po 7. decembru določili "previdne korake" za odpiranje trgovin in šol, kar pa bo odvisno tudi od števila okužb.

Na Hrvaškem zaradi rekordnih številk novih okužb od sobote veljajo ostrejši epidemiološki ukrepi. Foto: Reuters
Na Hrvaškem zaradi rekordnih številk novih okužb od sobote veljajo ostrejši epidemiološki ukrepi. Foto: Reuters

Po mnenju Kurza je treba na vsak način preprečiti tretje popolno zaprtje javnega življenja, priložnost za to so po njegovi oceni množična testiranja z antigenskimi testi, ki jih načrtujejo v decembru. Poleg tega Kurz pričakuje, da bi se lahko prihodnje poletje znova vrnili k normalnemu življenju, če bi se znaten del prebivalstva cepil proti covidu-19.

V razpravi glede zaprtja smučišč pred božično-novoletnimi prazniki zaradi epidemije pa je Kurz napovedal, da bo vlada v sredo predstavila načrte o tem vprašanju. Avstrija sicer sodi v skupino držav, ki zavračajo nemško pobudo, da bi smučišča po vsej Evropi letos ostala zaprta, saj menijo, da lahko zagotovijo ustrezne ukrepe za varnost na smučiščih.

V Avstriji so v zadnjem dnevu našteli 4047 novih okužb s koronavirusom, kar je manj kot dan prej, ko jih je bilo 4669, pa tudi manj kot prejšnjo nedeljo, ko so jih našteli 5226. V zadnjem dnevu je umrlo še 87 ljudi s covidom-19, skupno pa jih je umrlo 3105. V državi je trenutno okuženih 59.605 ljudi.

Na Hrvaškem skoraj 3000 okužb v enem dnevu

Na Hrvaškem so v zadnjem dnevu ob 8217 opravljenih testih potrdili 2919 novih okužb z novim koronavirusom, umrlo je še 57 bolnikov s covidom-19.

V državi je trenutno aktivno okuženih 23.036 ljudi, v tamkajšnjih bolnišnicah pa se zdravi 2273 bolnikov s covidom-19, med njimi jih je 260 priključenih na medicinske ventilatorje.

Potem ko so v četrtek in petek na Hrvaškem potrdili rekordnih po več kot 4000 okužb dnevno, v soboto pa le nekaj manj, in sicer 3987, je zadnji seštevek dnevnih okužb nekoliko nižji, vendar so v državi izvedli tudi manj testov. V zadnjem dnevu so testirali nekaj več kot 8000 ljudi, v prejšnjih dneh pa po več kot 11.000.

Na Hrvaškem ukrepe zaostrili, drugje po Evropi jih rahljajo

Ostrejši ukrepi na Hrvaškem

Na Hrvaškem zaradi rekordnih številk novih okužb od sobote veljajo ostrejši epidemiološki ukrepi, in sicer bodo do 21. decembra med drugim zaprti vsi gostinski lokali. Prepovedane so tako poroke kot tudi božično-novoletni sejmi. Na seznamu novih ukrepov je tudi omejitev števila udeležencev na zasebnih družabnih dogodkih na največ deset ljudi.

Sorodna novica Krvna skupina 0 z nižjo stopnjo tveganja okužbe, vitamin D ni vedno učinkovit

Na Hrvaškem so od 25. februarja, ko so potrdili prvo okužbo, po poročanju tamkajšnjih medijev do zdaj potrdili 126.612 primerov okužbe z novim koronavirusom, do zdaj je umrlo 1712 bolnikov s covidom-19, pozdravilo pa se jih je 101.838, od tega se je število aktivnih okužb v zadnjih 24 urah zmanjšalo za 3373 primerov.

Hrvaški premier Plenković v samoosamitvi

Hrvaški premier Plenković je v samoosamitvi, potem ko so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri njegovi ženi, so sporočili s hrvaške vlade. Na okužbo z novim koronavirusom se je testiral tudi Plenković, vendar je bil izvid testa negativen.

Premier bo v samoosamitvi deset dni, svoje obveznosti bo opravljal od doma, je sporočil tiskovni predstavnik hrvaške vlade Marko Milić.
Premierjeva žena Ana Maslać-Plenković se je v soboto zaradi nekoliko povišane telesne temperature testirala na novi koronavirus, izid testa pa je bil pozitiven, zato se je testiral tudi Plenković, vendar je bil izid njegovega testa negativen.

V Londonu policija aretirala več kot 150 protestnikov

Na protestih proti ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa je policija v Londonu aretirala več kot 150 ljudi. Kot je sporočila policija, so aretacije izvedli iz različnih razlogov, med drugim zaradi neupoštevanja veljavnih koronskih pravil, pa tudi zaradi napadov na policiste.

V italijanskih deželah Lombardija, Piemont in Kalabrija so odpravili najostrejše ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Foto: Reuters
V italijanskih deželah Lombardija, Piemont in Kalabrija so odpravili najostrejše ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Foto: Reuters

Udeleženci protestov so v soboto v središču Londona protestirali proti strogim ukrepom, večinoma brez upoštevanja fizične razdalje in brez zaščitnih mask. Na transparentih so med drugim nosili napise "Prenehajte nas nadzorovati" in "Nič več zaprtij". Britanski mediji so poročali o spopadih med policijo in protestniki, ki so v policiste metali različne predmete.

V državi so sicer ustavili javno življenje, izhodi od doma so tako dovoljeni samo iz nujnih razlogov, kot so odhod na delo, po nakupih ali pomoč sorodnikom. Štiritedensko zaprtje se bo v Angliji končalo v sredo, vendar pa bodo začele veljati regionalne omejitve glede na število primerov okužbe na posameznih območjih. Med božičnimi prazniki bodo v Združenem kraljestvu veljali blažji koronski ukrepi glede druženja in potovanj.

V več italijanskih deželah bodo ublažili koronske ukrepe

V italijanskih deželah Lombardija, Piemont in Kalabrija so odpravili najostrejše ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki so do zdaj veljali na teh rdeče označenih območjih. Omejitve rahljajo tudi v Liguriji in na Siciliji, ki po novem nista več na oranžnem, ampak na rumenem območju tveganja za okužbe.

Sorodna novica Kakšni bodo "koronaprazniki"? Ukrepe bodo v nekaterih državah začasno omilili

Na začetku meseca je vlada glede na raven tveganja Italijo razdelila na rdeča, oranžna in rumena območja. Dežele Lombardija, Piemont in Kalabrija so bile označene kot rdeča območja, kjer morajo prebivalci izpolniti obrazec, če želijo oditi od doma, večina trgovin pa je zaprtih. Trojica dežel je po novem oranžna, kar na primer pomeni, da bodo lahko znova odprli trgovine in lokale.

Ligurija in Sicilija sta bili medtem do zdaj označeni kot oranžni območji, po novem pa bosta rumeni, kar pomeni, da spadata med dežele, kjer je manj okužb, prebivalci pa morajo spoštovati zgolj ukrepe, ki veljajo za vso državo. Med drugim je gibanje ponoči prepovedano, zaprti so muzeji, šolanje na srednjih šolah in univerzah poteka na daljavo, restavracije ter lokali pa so lahko odprti do 18. ure.

Italija se s porastom okužb bojuje od začetka oktobra, v zadnjih dneh pa se razmere umirjajo, tudi v soboto so zaznali padec novookuženih. Potrdili so nekaj več kot 24.000 novih okužb, kar pomeni, da je njihovo število upadlo za okrog 4000. Nižje je bilo tudi število umrlih s covidom-19, in sicer je bilo teh v zadnjem dnevu 686, dan prej pa 827. Že peti dan zapored se je v Italiji zmanjšalo tudi število covidnih bolnikov v bolnišnicah.

Na Češkem preklicali policijsko uro

Na Češkem bodo v četrtek znova odprli trgovine in restavracije

Na Češkem, kjer se epidemija novega koronavirusa po večtedenskih strogih koronskih ukrepih umirja, bodo v četrtek znova odprli trgovine, restavracije in muzeje, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij napovedala vlada.

Češka bo v četrtek prešla s 4. na 3. stopnjo sicer petstopenjske koronske lestvice, je po seji vlade sporočil češki minister za zdravje Jan Blatny, kar pomeni, da se bodo odprle trgovine z nenujnim blagom, pa tudi frizerski saloni, bari, restavracije, muzeji in galerije. Število kupcev in obiskovalcev bo omejeno na enega človeka na 15 kvadratnih metrih, še naprej bo treba upoštevati stroga higienska pravila in medosebno razdaljo.

Katoličani v Franciji so se lahko vrnili v cerkve. Foto: Reuters
Katoličani v Franciji so se lahko vrnili v cerkve. Foto: Reuters

Gledališča in kinodvorane bodo še naprej zaprti, prav tako bodo še naprej zaprte univerze in srednje šole, razen zadnjega letnika, dovoljene pa bodo individualne športne dejavnosti v zaprtih prostorih.

Ukinili bodo policijsko uro, restavracije in lokali pa se bodo morali zapreti ob 22. uri. Zaščitne maske bodo še naprej obvezne tudi na prostem, zunaj se bodo lahko znova zbirale skupine do 50 ljudi, v zaprtih prostorih pa največ deset ljudi. Trenutno je ta meja postavljena na šest ljudi tako na prostem kot tudi v zaprtih prostorih.

Češka, ki ima 10,7 milijona prebivalcev, je bila do pred kratkim evropska država z najvišjo stopnjo okužb in smrtnih primerov, povezanih s covidom-19, vendar se je stanje začelo umirjati, potem ko so sredi oktobra uvedli stroge omejitve. V zadnjih 24 urah so v državi potrdili 2667 novih okužb.

Kot je dejal Blatny, se vlada zaveda, da bo rahljanje ukrepov morda upočasnilo napredek v boju proti koronavirusu, vendar pa namerava uvesti bolj množično testiranje z antigenskimi testi. Od začetka epidemije so na Češkem sicer potrdili 518.649 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 8054 covidnih bolnikov.

Bodo smučišča odprta? Države EU z različnimi mnenji
Britanski muzej bo hranil koronavirusne sanje Londončanov

Muzej Londona je predstavil projekt z naslovom Guardians of Sleep (Varuhi spanja), ki bo zbiral sanje Londončanov med pandemijo covida-19. Muzej bo s tem dokumentiral vpliv krize na življenja prebivalcev, ki se niso spremenila le podnevi, ampak tudi "v povezavi z našim spancem in sanjami", so povedali predstavniki muzeja.

Po napovedih bo projekt sanje zbiral v obliki ustnih zgodovinskih virov, raziskoval pa bo tudi, kakšen vpogled lahko sanje nudijo v duševno zdravje in načine shajanja z zunanjimi stresi, še posebej v času krize. Glede na anketo, ki sta jo junija izvedla Kraljevi kolidž v Londonu in podjetje Ipsos MORI, lahko svetovna koronavirusna kriza vznemirja misli tako podnevi kot ponoči.

Muzej Londona začenja iniciativo v partnerstvu z Muzejem sanj, ki deluje v sklopu univerze Western v Kanadi. Po besedah kustosinje Foteinije Aravani bo zapisovanje sanj dovoljevalo "dokumentacijo poglavitnih skupnih izkušenj pandemije", hkrati pa razširilo definicijo "muzejskega predmeta". "Ko muzeji zbirajo sanje, to tradicionalno naredijo v obliki umetniških vtisov, denimo slik ali risb, na katere so vplivali dogodki, kar pa lahko pogosto loči sanje od sanjača," je dejala kustosinja in dodala: "Sanje bomo zbirali kot prvoosebne ustne zgodovinske vire z namenom, da zagotovimo bolj čustveno in osebno zgodbo tega časa za prihodnje generacije."

Ustanoviteljica Muzeja sanj Sharon Sliwinski je dejala, da želi raziskava z Muzejem Londona "zagotoviti bogat vir za nadaljnje razumevanje pomena življenja sanj kot mehanizma za spoprijemanje z družbenimi konflikti". Projekt bodo izvedli februarja 2021, in sicer bodo javnost povabili, da delijo svoje koronavirusne sanje z mednarodno skupino izkušenih strokovnjakov. Pogovori bodo trajali približno pol ure, nato pa bodo odločali, ali so primerni za izbiro.