Ko je predsednik Barcelone 27. oktobra lani končno odstopil pod silovitim pritiskom članov kluba in zaradi nezadovoljnega kapetana ter ikone Lionela Messija, je Josep Maria Bartomeu ob odstopni izjavi še navrgel, da je katalonski velikan dan poprej podpisal pristop k evropski Superligi. "Lahko oznanim nekaj izjemnih novic. Odbor direktorjev je sprejel predlog, da sodelujemo v prihodnji evropski Superligi, projektu velikih evropskih klubov, ki bo zagotavljal prihodnjo finančno vzdržnost kluba in da bo klub ostal v lasti članov."

Pogodba, ki vodi klub v propad?
Odprl se je umazan volilni boj, ki se ga ne bi sramovala nobena politična stranka, in 31. januarja je odjeknila najodmevnejša bombica. Drugi največji španski časopis El Mundo je udaril z naslovom Orjaška pogodba Messija, ki vodi Barcelono v propad.

555,237,619 evrov bruto je vrednost 4-letne Messijeve pogodbe, ki se izteka poleti. Od tega jih je bilo 92 odstotkov ali 511.290.052 evrov že izplačanih, skoraj polovico pobere španska država, s katero je sicer Argentinec že bil pravni boj zaradi davčne utaje. Ob podpisu pogodbe je prejel bonus za 115-milijonov, še dodatnih 78 milijonov pa je tako imenovani bonus za zvestobo klubu, katerega član je od 13. leta. A bržkone je bil to samo zadnji žebelj v odločitev, da bo poleti vendarle zapustil Katalonijo in se preselil v Pariz ali Manchester, kjer so najbrž edini sposobni izplačati takšno plačo najboljšemu nogometašu sveta.

Kdo je dejansko pogodbo predal El Mundu (mimogrede sestrski časopis športnega dnevnika Marce)? Prsti so bili takoj uperjeni v Bartomeua, ki vse zanika. Po klubu mrzlično iščejo storilca med tistimi, ki so imeli dostop do pogodbe.

Barca dolžna več kot milijardo evrov
A vse skupaj ima dodaten odmev v luči nekaj dni prej objavljenega skrb vzbujajočega poročila – FC Barcelona si je nabrala za neverjetnih 1,173 milijarde evrov dolga, ob upoštevanju premoženja in zagotovljenih prihodkov je po končani sezoni 2019/20 pod črto klub 488 milijonov evrov v minusu!

Kar 74 odstotkov klubskega proračuna porabijo za plače igralcev. Katalonci za pretekle nakupe še vedno dolgujejo drugim klubom 126 milijonov evrov za Philippa Coutinha, Frenkieja de Jonga, Malcoma, Arthurja, Artura Vidala ...

A tudi Real globoko v rdečih številkah
Vendar tudi največji tekmec in drugi španski velikan Real Madrid ni v nič kaj boljšem stanju: zadolženost znaša 901 milijon evrov, kar pomeni neto dolg 355 milijonov evrov! Ob skoraj identični strukturih izdatkov, kjer so glavno breme plače in obsežni prenovi stadiona Santiago Bernabeu pridejo prav tudi pandemski rešilni pasovi države. A številke finančnim analitikom govorijo, da grozi največjima španskima kluboma bankrot.

Deloittova finančna nogometna liga
Za primerjavo: tradicionalno letno poročilo finančne družbe Deloitte za preteklo pandemsko leto navaja, da je 20 vodilnih evropskih nogometnih klubov v sezoni 2019/20 izgubilo 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 12-odstotni padec. Po prihodkih sta Barcelona (715,1 milijona evrov) in Real Madrid (714,9 milijona evrov) sicer še vedno vodilna v Evropi.

A napovedi so še bolj črnoglede, saj družba Deloitte za tekočo sezono 2020/21 napoveduje še občutnejši izpad prihodkov – zaradi koronavirusne pandemije naj bi 20 največjih klubov do konca sezone ostalo brez dodatnih dveh milijard evrov.

Real Madrid pri ustanovitvi Fife in evropskega pokala ...
Vse skupaj ne preseneča, sta sta ravno Barcelona in Real Madrid ključni gonilni sili, ki želita razbiti dosedanji ustroj ligaških in evropskih tekmovanj ter s Superligo priti do novih več sto milijonov prihodkov ter s tem do preživetja.

"Nogomet potrebuje nove formule, da bo bolj konkurenčen, bolj razburljiv in močnejši," je na decembrskem zasedanju delegatov članov Reala Madrida govoril predsednik Florentino Perez, ki je prisotne opomnil na pionirsko vlogo kluba pri spreminjanju svetovnega nogometa: "Real Madrid mora ostati avantgarda tega športa. Želim spomniti, da je naš klub vse od ustanovitve leta 1902 sodeloval pri vseh ključnih novostih, a tudi ščitil nogometno tradicijo, ko je bila v nevarnosti. Spomniti želim tudi, da je bil Real Madrid leta 1904 edini klub soustanovitelj Fife, skupaj ob sedmih nacionalnih zvezah. 50 let pozneje sta časopis L’Equipe in Real Madrid zagovarjala oblikovanje evropskega pokala. Revolucionarni trenutek, nujen za nogomet, zlasti za evropska tekmovanja, in kar je spremenilo zgodovino nogometa. Brez teh sprememb evropski nogomet ne bi bil takšen, kot je danes."

... ter tudi Superlige?
Nato je Perez prišel do bistva govora: "In zdaj ta model potrebuje novo pobudo. Nogomet mora v teh novih časih stopiti naprej. In Real Madrid bo zraven, kot že od nekdaj v svoji zgodovini. Vsi se zavedajo, da je treba trenutno tekmovalno okolje čim prej reformirati."

Torinski sestanek buri duhove
Nekaj tednov pozneje – 19. januarja – je Perez odletel v Torino na triurni sestanek s predsednikom Juventusa Andreom Agnellijem, ki je hkrati tudi predsednik evropske zveze klubov (Eca), uradnega partnerja Evropske nogometne zveze (Uefa) pri preoblikovanju Lige prvakov in ostalih evropskih tekmovanj.

Agnelli kot tesni prijatelj predsednika Uefe Aleksandra Čeferina vodi prizadevanja za nov dogovor, po katerem bo klubski nogomet še naprej varno pod okriljem Uefe, a hkrati bodo najboljši in največji klubi dobili nekaj dodatnih evropskih tekem. Koza cela, volk sit?

Z ameriškim denarjem do evropske zaprte lige
Dva dni po sestanku v Torinu je The Times objavil 18-stranski dokument z opisom v ozadju nastajajoče evropske Superlige, kjer se je razkrilo, da je ob Perezu ključni operativec solastnik Manchester Uniteda Američan Joel Glazer, ki naj bi se s finančnim velikanom JP Morganom že načeloma dogovoril za financiranje projekta. Zaprto Superligo bi sestavljalo 15 stalnih ustanovnih klubov, k sodelovanju pa bi povabili še tri klube.

Zgolj za sodelovanje bi superligaški klubi dobili 350 milijonov evrov, nato pa vsaj 200 milijonov evrov na sezono. Po trenutnem modelu Lige prvakov dobijo največji klubi okoli 100 milijonov evrov na sezono, evropski prvak iz Top5 lig pa lahko zasluži še do 100 milijonov evrov.

Uefa, Fifa in EU (!) takoj zagrozile s sankcijami
Na objavo na Otoku je sledil takojšen in buren odziv, za spremembo celo skupen tako Uefe kot Svetovne nogometne zveze (Fifa), ki sta ustanoviteljem novega klubskega tekmovanja dali vedeti, da bi sledile izključitve iz državnih in mednarodnih tekmovanj. Za nameček so tudi posvarili igralce, da bi izgubili pravico do igranja v državnih reprezentancah. Skratka: kot da bi se košarkarska saga Uleb/Fiba Europe preselila v nogomet in se potencirala na n-potenco.

Za dobro mero je Uefa ob hitri podpori Fife dobila še podporo s samega vrha Evropske komisije. "Ni prostora za nekatere za posameznike, ki želijo izkriviti večplastno naravo evropskega nogometa. Evropski način življenja ni združljiv z mislijo, da bi bil evropski nogomet pravica bogatih in vplivnih," je za magazin Politico povedal Margaritis Schinas, komisarja za razvoj evropskega načina življenja in podpredsednik Evropske komisije.

Izgube po Agnelliju še močno podcenjene
Teden dni po sestanku s Perezom je Agnelli na spletni konferenci Think Sport pokomentiral Deloittovo poročilo in ga označil, da je močno podcenil izgube. Šef Ece meni, da bo evropski nogomet v dveh pandemskih sezonah izgubil več milijard evrov, vse do 8,5 milijarde evrov!

"Mislim, da bo ta sezona veliko hujša. Po vseh informacijah, ki jih imamo, se pričakuje v naši panogi izguba od 6,5 do 8,5 milijarde evrov skupaj za obe pandemski sezoni. 360 klubov potrebuje denarno pomoč – v obliki posojil ali naložb – 6 milijard," ocenjuje Agnelli.

Predstavitev reforme LP-ja ligam in zvezam
Vsaka kriza rodi tektonske spremembe, a nogomet pod vodstvom Uefe se želi temu ogniti, vendar je več kot očitno, da bodo največji klubi pod grožnjo Superlige znova prišli še do večjega koščka pogače. Ravno – danes – v petek bo Uefa predstavila vodstvom evropskih državnih prvenstev predlog sprememb za klubska tekmovanja po letu 2024. Vodstvo Premier lige je predlog premlevalo že v četrtek, zaradi česar je v eni uri tudi prišel v otoške medije. V torek nato sledi spletna konferenca z vodstvi 55 nacionalnih zvez. Glavna tema bodo spremembe v Ligi prvakov – kokoš, ki nese zlata jajca in od katere živi evropski nogomet.

Dodatna mesta za klube iz Top5
Po poletju 2024 bi v Ligi prvakov namesto dosedanjih 32 igralo 36 klubov, število zagotovljenih tekem pa bi se s 6 povečalo na 10, pet doma in pet v gosteh. Vodilne štiri države Anglija, Španija, Nemčija in Italija imajo že zdaj zagotovljena 4 mesta, po novem pa bi se lahko iz posamezne vodilne države v Ligo prvakov prek kvalifikacij in zmage v Evropski ligi prebila celo po dva kluba. Torej skupaj do 6 klubov iz Premier lige ali La Lige ali Serie A ...

Sorodna novica Kakšna bo Liga prvakov po poletju 2024? Po osnutku priprta Superliga elite!

Deset tekem za enotno ligaško lestvico
Opustil bi se dosedanji skupinski sistem iz prvega dela tekmovanja. Prevzel bi se tako imenovani švicarski sistem, ki ga v svetu športa poznajo zlasti na šahovskih turnirjih. Vseh 36 klubov bi bilo razporejenih v enotno lestvico, nasprotnike pa bi določali glede na dosežke preteklih sezon. Najboljših osem klubov bi se neposredno uvrstilo v osmino finala, naslednjih 16 klubov pa bi odigrali predkrog izločilnih bojev, torej šestnajstino finala.

Kakšne so drobtinice za srednje in male lige ter države?
"Mislim, da je mogoče stisniti še štiri termine v koledar," je ob božiču dejal Lars-Christer Olsson, predsednik Evropskih lig, ki združuje 37 prvoligaških tekmovanj stare celine – tudi slovensko Prvo ligo. A srednje in male države so že pred letom in pol zminirale piramidni sistem treh evropskih tekmovanj z napredovanji in izpadanji. Najbrž tudi tokrat ne bodo privolile v možnost do 6 klubov iz ene države v Ligi prvakov, medtem ko bi se evropske sanje mariborov in bate borisovov le še zmanjševale. A na drugi strani je realna grožnja, da gredo madridi, barcelone in manchestri na svoje ...