Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozitivno ocenjuje rešitev pri kriznem dodatku, saj po njenem mnenju odpravlja neenakosti med delavci, ki so pri decembrski plači prejeli plačilo za poslovno uspešnost in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Kot dobrodošel ukrep v osmem protikoronskem zakonu ocenjujejo tudi podaljšanje ukrepa čakanja na delo, so zapisali v sporočilu za javnost. Toda zakon medtem po navedbah zbornice ne prinaša pričakovanih rešitev na nekaterih drugih področjih, za katere se je zavzemal GZS in ki "so zelo pomembna za ohranitev vitalne moči slovenskega gospodarstva".
Ureditev povračila pri minimalni plači tako po navedbah GZS-ja ni v skladu s pričakovanji gospodarstva, saj v manjšem odstotku blaži povišane stroške dela, kot je gospodarstvo pričakovalo in kot bi bilo potrebno za ohranjanje delovnih mest. "V zaostrenih gospodarskih razmerah, ko šteje vsako podjetje in vsako delovno mesto, je GZS pričakoval višjo subvencijo, in sicer v višini 70 evrov na prejemnika minimalne plače, zagotovljeno trajanje ukrepa do konca leta ter črtanje dodatnih pogojev, ki omejujejo izkoriščanje te pomoči," so poudarili in dodali, da bi finančni učinek predloga znašal 55 milijonov evrov za celotno leto.
Zakonodajalec pa je subvencijo omejil le na šest mesecev, kar pomeni 20 milijonov evrov povračila delodajalcem oz. kritje le 30 odstotkov nastalega višjega stroška dela zaradi dviga minimalne plače na letni ravni. V zbornici pričakujejo, da bo ukrep v naslednjem svežnju, torej v devetem protikoronskem zakonu, podaljšan tudi v drugo polovico letošnjega leta. Pri ukrepu skrajšanega delovnega časa ni bil upoštevan predlog prilagoditve merila upravičenosti ter ugodnejše obravnave delodajalcev, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade pri ukrepu čakanja na delo. Obe predlagani spremembi bi podjetjem dali prilagodljivost, ki je v sedanjih gospodarskih razmerah tako potrebna, poudarjajo v GZS-ju.
Ukrep kratkotrajne bolniške odsotnosti je zakonodajalec podaljšal do konca leta 2021, vendar brez predstavitve analize učinkov, opozarjajo pri zbornici. "Ko je bil lani tak ukrep prvič sprejet, se je predlagatelj tega ukrepa zavezal, da bo analizo predstavil že konec leta, vsekakor pa pred morebitnim podaljšanjem ukrepa. Ker se to ni zgodilo, je GZS predlagal, da bi ukrep veljal do 30. aprila 2021 z možnostjo, da ga vlada s sklepom podaljša. GZS je to argumentiral z dejstvom, da gre za interventni ukrep, zato naj bi bilo trajanje ukrepa kratkotrajnih bolniških odsotnosti povezano s pričakovanim trajanjem epidemije," so pojasnili.
Januarja porabljena skoraj polovica predvidenih sredstev za celotno leto
Mesečni obseg protikoronskih ukrepov z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna je januarja znašal 472 milijonov evrov. Januarski odhodki v ta namen predstavljajo več kot polovico s proračunom predvidenih protikoronskih odhodkov za celotno leto 2021. Skupni neposredni učinek teh ukrepov od marca 2020 tako znaša 2,9 milijarde evrov.
V drugem valu epidemije je bil po razpoložljivih podatkih v ukrepe za ohranjanje delovnih mest vključen precej manjši delež delovno aktivnih kot spomladi lani. "Ob nadaljnjem naraščanju javnofinančnih stroškov protikoronskih ukrepov Fiskalni svet poziva nosilce ekonomske politike, naj enkratne ukrepe dejansko usmerijo v omilitev neposrednih posledic epidemije. Pojavlja se namreč dvom o upravičenosti nekaterih izplačil dodatkov zaposlenim," so opozorili na Fiskalnem svetu, kjer pravijo, da je treba strukturne težave nujno obravnavati s premišljenimi sistemskimi spremembami, ne z enkratnimi rešitvami.
GZS računa na deveti protikoronski zakon
Pri gospodarski zbornici pričakujejo, da bo vlada manjkajoče ukrepe vpeljala v devetem interventnem zakonu. Pripravo tega vlada napoveduje še v tem mesecu, GZS pa je pripravljen pomagati pri oblikovanju takšnih ukrepov, ki bodo čim bolj upoštevali potrebe in prispevali k temu, da slovensko gospodarstvo iz krize izide v čim boljši kondiciji.
Državni zbor je osmi protikoronski zakon potrdil v torek ponoči. Državni svet danes ni izglasoval odložilnega veta in je tako odprl pot hitrejši uveljavitvi dodatnih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19. Vseeno je nekaj svetnikov opozorilo, da je bil v postopku sprejemanja zakona marsikateri predlog prezrt.
Referenduma o osmem protikoronskem zakonu ne bo
DZ je zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 sprejel v torek ponoči. Državni svet se je danes odrekel možnosti izglasovanja odložilnega veta, poslanci pa so kmalu zatem s 47 glasovi za in 25 proti odločili, da ga ni mogoče izpodbijati na referendumu. S tem se zagotavlja pravna podlaga, da bo mogoče zakon hitreje uveljaviti.
Proti sklepu so glasovali poslanci LMŠ, SD in Levice. Kot so opozarjali, gre za zlorabo instituta referenduma, s tem ko se v interventno zakonodajo, ki naj bi odpravljala zgolj posledice epidemije, vključuje določbe, ki vanjo ne spadajo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje