Zakonodaja za evropski mehanizem za okrevanje in odpornost bo začela veljati v petek in od takrat lahko članice Evropske unije (EU) nacionalne načrte za okrevanje tudi uradno posredujejo Evropski komisiji. Praviloma naj bi to storile do konca aprila. Finančni ministri EU-ja so na virtualnem zasedanju med drugim razpravljali o pripravah nacionalnih načrtov.

Šircelj: Vse bo pripravljeno v skladu z roki

Slovenija se je začela zelo kmalu pripravljati na to in je v stalnem stiku z Evropsko komisijo, izmenjali so različne delovne osnutke, o katerih se je v Sloveniji veliko govorilo in tudi kritične besede so padale nanje. Načrt se pripravlja še naprej in bo pripravljen v skladu z roki, je po zasedanju povedal finančni minister Andrej Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

"Upoštevali bomo vsa navodila Evropske komisije. Želimo pa si, da ne bi bilo preveč administriranja in da ne bi bilo preveč birokratskih ovir, ki znajo zavleči izvajanje tovrstnih načrtov," je poudaril minister. Načrte bi bilo po njegovih navedbah treba sprejeti čim prej, pozneje pa bi se ocenjevalo sproti ali za nazaj, kako poteka izvajanje, ne pa da se na začetku postavljajo tehnične oziroma administrativne ovire.

Sorodna novica Evropska komisija ni zadovoljna s slovenskim načrtom za okrevanje

Kdaj bo Slovenija načrt posredovala v Bruselj, minister ni želel napovedovati. Poudaril je, da bodo spoštovali predvideni časovni okvir in da "to ni tekmovanje, niso olimpijske igre".

Ob tem je poudaril, da je Slovenija med prvimi članicami, ki so ratificirale sklep o lastnih virih – zakonodajo, ki omogoča zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Doslej ga je ratificiralo šest držav, poleg Slovenije so to še Ciper, Hrvaška, Portugalska, Francija in Bolgarija.

Ratifikacija te zakonodaje je nujna za to, da se bo komisija lahko zadolžila in da bodo države lahko dobile denar. V portugalskem predsedstvu sicer še vedno upajo, da bo ratifikacijski proces končan do aprila, vendar pa je neuradno slišati, da je verjetneje, da se bo to zgodilo v drugem četrtletju tega leta.

Sorodna novica Kaj vsebuje 300-stranski načrt za okrevanje, ki ga mora Slovenija poslati v Bruselj?

Kdaj bo dokument, ki določa porabo milijard, videla javnost

V povezavi z vprašanjem zaupnosti dokumenta je minister poudaril, da je najprej treba dokument uskladiti, ubesediti na strokovni ravni, v miru in brez javnosti. Vlada po njegovih besedah ničesar ne skriva. Ko bodo ministrstva uskladila vse projekte, bo to tudi javno, je dejal. Kdaj naj bi bil dokument javen, ni želel napovedovati.

Minister je dejal, da ne ve, kako bo komisija pristopila k ocenjevanju nacionalnih načrtov – ali jih bo pregledovala sproti ali v enem ali več svežnjih. "Vedeti moramo, da smo vse države v enakem položaju in da ni tekmovanja med državami, katera bo prva, katera bo druga," je poudaril. Šircelj tako ne pričakuje medijske tekme oziroma da bi komisija iz tega naredila neko tekmo, temveč bo pomembno, kako bodo načrti pripravljeni strokovno.

V povezavi s kritičnim medijskim poročanjem o slovenskem načrtu, ki je bilo v preteklih dneh deležno demantijev in kritik z vladne strani, pa je minister tokrat dejal: "Čisto razumem tudi vaše delo, da pač uporabite kakšen delovni osnutek in tako naprej, ki še ni čisto gotov, ampak to ni končen izdelek."