Kot je poudaril Janša, gre pri svežnju za obnovo za enega najpomembnejših dokumentov, kar jih je EU do zdaj sprejel. Za Slovenijo je na voljo daleč največ evropskih investicijskih sredstev do zdaj, pri čemer so za porabo na voljo le tri leta časa. "Seveda pa gre le za možnost pridobitve, ki jo moramo znati izkoristiti," je opozoril.

Dozdajšnje stanje na področju črpanja evropskih sredstev po njegovih besedah "ni ravno cvetoče". Med razlogi je navedel sodno prakso, ki po njegovih besedah omogoča neutemeljeno zaviranje pomembnih naložb in s počasnim odločanjem dodatno upočasnjuje postopke, ter tudi sicer počasne administrativne postopke.

"Naša prva prioriteta je poleg priprave vseh formalnih podlag za črpanje evropskih sredstev tako odprava birokratskih ovir," je poudaril. Po njegovih besedah je ključno, da Slovenija prejeta sredstva investira pametno, pomembno pa je tudi, da to stori čim prej.

Predsednik vlade je nato poudaril, da je imela naša država v pretekli finančni perspektivi 2014–2020 na voljo nekaj več kot tri milijarde evrov sredstev, vendar ni vseh izkoristila. Še več, nekateri projekti so bili pripravljeni, a so obstali in ostali neuresničeni.

"Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost bo vseboval strukturne reforme in investicije po sektorjih, prioritete so digitalno zeleno, večja produktivnost, trg dela, izobraževanje in spretnosti, raziskave in razvoj, sociala in zdravje," je nadaljeval premier in dodal, da "želimo uravnoteženo in trajnostno okrevanje po epidemiji ter namenjamo podporo za zeleno in digitalno preobrazbo ter podporo krepitvi zdravstvenih sistemov". Ob tem je bil jasen, da v Sloveniji potrebujemo zelo resno dogradnjo zdravstvenih sistemov, ki so, kot smo videli med epidemijo, pokali po šivih.

"Torej na voljo imamo 12 milijard evrov, pomembno pa je, kako bomo ta sredstva pametno počrpali in investirali. Naš namen je pametno investirati, in to vse, brez kakšnih velikih zamud, in to čim prej. Kajti prej kot bomo investirali, prej se bo to poznalo na blaginji ljudi," je poudaril Janša in dodal, da se z rutinskim delom to ne bo izšlo, zaradi česar sta ustanovljeni dve delovni skupini, ki bosta ažurno in sproti preverjali težave, ovire in zaplete glede črpanja evropskih sredstev.

Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki so ga voditelji članic EU-ja dosegli sredi julija, vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. V tem je 390 milijard predvidenih za nepovratna sredstva, delež za posojila pa znaša 360 milijard evrov. Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Popolnoma nepovratnih sredstev ni

Janša je poudaril, da povsem nepovratnih sredstev sicer ni, saj jih bo na koncu nekdo vendarle moral prispevati. Zanje se bo zadolžila Evropska komisija iz primarnih virov – kateri so ti, še razpravljajo. Vendar pa stroški za nepovratna sredstva ne bodo neposredno bremenili proračunov, je dejal.

Čeprav so možnosti porabe sredstev vnaprej določene, so cilji Slovenije skladni s cilji Evropske komisije, zato premier ne pričakuje težav. Poudaril je, da bo nacionalni načrt za okrevanje in odpornost vključeval strukturne reforme.

Poudaril je še, da bi bil EU brez ustreznega ukrepanja danes v bistveno slabšem stanju. Skupnost se je odzvala drugače kot ob izbruhu finančne krize pred desetimi leti, je dodal.

Kritike na račun administrativnih ovir

Državni svetniki so mu večinoma pritrdili glede administrativnih ovir in dejstva, da si država sredstev še ni dejansko zagotovila. Največ kritik je šlo na račun administrativnih ovir. Kot je dejal Igor Antauer, je "absurdno, da se v nekaterih primerih 80 odstotkov časa porabi za poročanje o porabi sredstev, namesto da bi ga namenili izvajanju projektov".