Stanje na trgu dela namerava vlada s pomočjo sredstev iz mehanizma med drugim izboljšati s podporo prožnejšim ureditvam dela, prilagoditvijo delovnih mest invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih prožnejšim oblikam dela ter hitrejšim vstopom mladih na trg dela. Politiki zelenega in digitalnega prehoda predlagana komponenta po navedbah vlade med drugim sledi z uvajanjem zelenih delovnih mest in digitalizacijo poslovnih procesov. Na tem področju si obeta 29 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Krepitev primarnega zdravstvenega varstva
Na zdravstvenem področju vlada načrtuje reformo, ki bo med drugim optimizirala zdravstveno oskrbo v smislu krepitve primarnega zdravstvenega varstva s poudarkom na vlaganje v kompetence medicinskega osebja na primarni ravni, in nudenje pomoči nujno potrebnim tudi v težko dostopnih predelih Slovenije. Investirati želi tudi v kapacitete za učinkovito obravnavo nalezljivih bolezni, spremljanje nalezljivih bolezni in z njimi povezanim ukrepanjem za obvladovanje epidemij. Skupni stroški celotnega ukrepanja so ocenjeni na 400 milijonov evrov, pri čemer naj bi iz sklada za okrevanje in odpornost namenili 202 milijona evrov nepovratnih sredstev.
V načrtu tudi reforma dolgotrajne oskrbe
Na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe namerava vlada z dodatnimi evropskimi sredstvi financirati reformo dolgotrajne oskrbe, katere stroški so ocenjeni na 99 milijonov evrov. Pridobili naj bi jih v obliki nepovratnih sredstev. Med cilji reforme so vzpostavitev enotnih vstopnih točk v sistem dolgotrajne oskrbe, uvedba enotnega ocenjevalnega orodja za oceno upravičenosti do oskrbe, ter nove storitve, ki v obstoječih ureditvah na domu niso dostopne.
Podporno okolje za podjetja želi vlada izboljšati s spodbujanjem investicij s posebnim poudarkom na deprivilegiranih območjih ter krepitvi verig vrednosti na področju oskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Načrtuje tudi uporabo povratnih sredstev oz. finančnih instrumentov v izvedbi prek Slovenske izvozne in razvojne banke, Slovenskega podjetniškega sklada in Ribniškega sklada. Za to področje naj bi Slovenija prejela 187,7 milijona evrov nepovratnih sredstev in 849,7 milijona evrov povratnih. Ob tem vlada poudarja tudi multiplikativne učinke ukrepov.
Povečanje rabe obnovljivih virov, cilj doseči vsaj 27-odstotni delež do 2030
Na področju trajnostnega in zelenega prehoda reforme temeljijo na Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, in sicer na dveh krovnih ciljih do leta 2030. Prvi je dekarbonizacija oz. povečanje rabe obnovljivih virov energije, pri čemer je cilj doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030. Drugi cilj je učinkovita raba energije z izboljšanjem energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih. Za to področje si vlada obeta 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev in sto milijonov evrov povratnih. Del tega področja je tudi trajnostna mobilnost, kjer vlada napoveduje spodbujanje javnega potniškega prometa, uporabe alternativnih goriv v prometu in investicij v do okolja prijazno prometno infrastrukturo, predvsem železniško. Predvidenih je 711,6 milijona evrov nepovratnih sredstev in 1,5 milijarde evrov povratnih.
Kaj pa digitalizacija?
Na področju digitalizacije vlada med drugim napoveduje vlaganja v digitalno transformacijo na področju trga dela in sociale, prostora in okolja, zdravstva, kmetijstva, prehrane in gozdarstva, kulture ter pravosodja. Pri tem računa na 344,5 milijona evrov nepovratnih sredstev in 205,8 milijona evrov povratnih.
Vlada bi vzpostavila tudi kompetenčni center za državno upravo
Za spodbujanje znanja v družbi vlada med drugim načrtuje krepitev kompetenc s poudarkom na digitalnih, povečanje odzivnosti izobraževalnega sistema na potrebe gospodarstva, vzpostavitev kompetenčnega centra za državno upravo in krepitev neformalnega učenja. Napoveduje tudi krepitev vlaganj v raziskave in razvoj ter spodbujanje učinkovitega prenosa znanj in tehnologij v gospodarstvo. Obeta si 325,6 milijona evrov nepovratnih sredstev in 179,2 milijona evrov povratnih.
Preoblikovanje turizma?
Na področju turizma in kulture vlada načrtuje preoblikovanje turizma za doseganje razvojnega preboja ter investicije v infrastrukturo na področju kulture in kulturne dediščine s poudarkom na obnovi in ohranjanju kulturnih spomenikov. Ključno bo zmanjšanje ekonomskih in družbenih učinkov krize, saj je turizem med najbolj prizadetimi gospodarskimi dejavnostmi zaradi pandemije covida-19. Za to področje naj bi Slovenija iz mehanizma prejela 140 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 200 milijonov evrov povratnih.
Na parlamentarnem odboru za zadeve EU-ja zavrnili priporočila, ki so jih k osnutku načrta pripravile opozicijske stranke
Zaradi nedostopnosti vsebine gradiva, na podlagi katerega bo Slovenija lahko črpala sredstva iz evropskega mehanizma za okrevanje po koronavirusni krizi, so bili do vlade med drugim kritični v delu opozicije, kjer so zaradi tega zahtevali tudi sklic izredne seje DZ-ja. Danes pa so o tej temi razpravljali člani odbora DZ-ja za zadeve EU-ja. Stranke LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice so pripravile tudi priporočila k osnutku, a jih je odbor danes zavrnil.
V razpravi so opozicijski poslanci vnovič polemizirali oznako interno na dokumentu, ki jo je sicer minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvone Černač, v četrtek odstranil. Ob tem je minister zavrnil očitke iz vrst opozicije, da so vpogled v dokumente dobili šele z odstranitvijo oznake. "Opozicija ima možnost vpogleda od 23. decembra lani, 29. januarja pa smo imeli razpravo," je bil jasen. Kot je pojasnil, je oznako odstranil, ker je eden od tednikov vsebino razkril. "Škodljive posledice so nastale in se jih ne da več sanirati," je dodal.
Mesec: Načrt, ki ne seže dlje od tega, kako boste "ob odpiranju cest kupovali glasove volivcev pred volitvami"
Slovenija bo lahko v okviru mehanizma črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev, preostanek bodo povratna. "Ampak ta denar bo treba vračati," je na seji odbora poudaril Franc Trček (SD). Vladi je očital, da se je v nasprotju z veliko večino preostalih članic odločila, da bo dokument pripravila "na način zaprtega kluba".
Menil je tudi, da vlada zavaja, ko pravi, da še ni čas za odprto razpravo, saj da ima Slovenija čas do aprila. "To je tako, kot bi že malo bolj resni športniki, ki so v nekih ligaških tekmovanjih, kaj šele profesionalni športniki, ko tekmovanja ne potekajo, rekli, pa kaj bomo zdaj trenirali," je ponazoril.
"V LMŠ-ju se nam zdi nedopustno, da o tako pomembni zadevi, ki lahko spremeni življenja Slovenk in Slovencev, odločata dva osebka na vladi in nekaj birokratov, ki se s tem ukvarjajo," je dodal Nik Prebil. Zdravstvena kriza in gospodarska, ki sledi, je po Prebilovih besedah kriza ljudi, ki smo prisotni v tem trenutku, zadeva pa naslednje generacije.
Do vladnega načrta je bil kritičen tudi Luka Mesec (Levica). "Ta kriza bo šla, imamo pa pred sabo eno veliko hujšo, za katero obstaja konsenz svetovne javnosti," je poudaril in dodal, da imamo do leta 2030 čas, da naredimo odločne korake v smeri razogljičenja družb, če nočemo, da začnejo propadati ekosistemi na planetu. "Nočete slišati znanosti, rezultat tega pa je, da ste nam prinesli nacionalni načrt, pri katerem vaš razmislek ne seže dlje od tega, kako si boste s podajanjem rok županom in striženjem trakov ob odpiranju cest kupovali glasove pred naslednjimi volitvami," je bil oster.
"Dokument se je predolgo skrival pred javnostjo, predvsem pa pred preostalimi strokovnimi deležniki. Ti bi morali imeti najpomembnejšo vlogo, predvsem pa možnost pri oblikovanju tako pri definiciji vsebine kot prioritet," je vztrajal Igor Peček (LMŠ). Andrej Rajh (SAB) je v razpravi dejal, da pogreša dolgoročno strategijo.
Jure Ferjan (SDS) in Andrej Černigoj (NSi) sta vladi stopila v bran. Kot je dejal Černigoj, načrt za okrevanje in odpornost še nastaja, tako kot nastaja v številnih drugih državah. Med drugim je zavrnil očitke opozicije, da se za ceste vlaga trikrat več denarja kot za železniško infrastrukturo. Kot je poudaril, se je o tem namreč pozanimal pri infrastrukturnem ministrstvu, kjer so mu zagotovili, da bo predlagano financiranje občutno v korist trajnostne mobilnosti in železnic. "Upam, da bo prinesel prepotreben razvoj in investicije v Slovenijo," je sklenil.
Sloveniji 5,2 milijarde, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev
V mehanizmu za okrevanje in odpornost je za 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in za 360 milijard evrov posojil. Slovenija bo lahko črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.
Članice bodo lahko s temi sredstvi financirale ukrepe, izvedene od februarja lani do avgusta 2026, torej tudi retroaktivno. Obroki bodo izplačani na podlagi izpolnjenih kvalitativnih mejnikov in kvantitativnih ciljev, ki morajo biti zato vnaprej čim bolje opredeljeni in čim konkretnejši.
37 odstotkov sredstev morajo države nameniti za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju zelenih ciljev, petino pa za ukrepe, ki prispevajo k izpolnjevanju digitalnih ciljev. Upoštevati je treba tudi načelo, da noben ukrep ne sme bistveno škodovati okolju.
Ko država komisiji pošlje končni nacionalni načrt, ima ta dva meseca časa, da ga oceni. Nato ga v mesecu dni potrdi Svet EU-ja s kvalificirano večino.
Ko je načrt odobren, lahko država prosi za do 13 odstotkov predfinanciranja. Pričakuje se, da bodo prvi načrti potrjeni spomladi.
Evropska komisija je imela v neuradnih usklajevanjih na osnutek več pripomb
Osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo v prihodnjih šestih letih podlaga za črpanje 5,2 milijarde evrov evropskih sredstev, še nastaja. Evropska komisija je imela v neuradnih usklajevanjih namreč nanj precej pripomb, je poročala novinarka Radia Slovenija Maja Derčar.
Javnost pri snovanju načrta namreč ni imela besede, organizirani so bili posveti z razvojnimi sveti regij, razvojnimi agencijami in lokalnimi skupnostmi, drugi so bili zgolj seznanjeni s tem. Minister Černač sicer pravi, da so bila "izmenjana mnenja s predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta, nevladniki, podjetniki in drugimi zainteresiranimi. Na teh posvetih je sodelovalo več kot 2000 deležnikov."
Opozicija, sindikati, univerze, gospodarstvo si želijo še kaj več od izmenjave mnenj. Njihov prvi pogoj pa je bil, da dokument s seznamom reform in projektov, ki bodo prejeli na milijone evrov, postane javen kot v drugih državah. Tudi zaradi tega so stranke KUL-a zahtevale sklic izredne seje.
Evropska komisija je vlado že ošvrknila, ker načrtovanja porabe evropskih sredstev iz Sklada za okrevanje ne usklajuje dovolj široko in javno. Poleg tega je komisija neformalno povedala, da ne bo nikdar podprla ustanovitve novega letalskega prevoznika s sredstvi za okrevanje in da vladni osnutek ne vsebuje niti polovice kvote predpisanih podnebnih ciljev, poglavje o digitalizaciji pa je premalo določno.
Vlada ima čas, da načrt za okrevanje pošlje v potrditev Evropski komisiji do konca aprila. Ekonomist Igor Masten je pred dnevi dejal, da bo v od devetih do 15 mesecih prišlo do velikega gospodarskega odboja. Takrat bo pomembno, kdo bo bolje zajahal val in ali bodo države evropski denar usmerile zgolj v celjenje ran ali na najbolj razvojno prebojna področja, je še poročala Maja Derčar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje