Poslanci omenjenih strank so prepričani, da je o tako pomembnem dokumentu za prihodnji razvoj države ključna široka javna razprava.

Sorodna novica Šircelj o načrtu za okrevanje: To ni tekmovanje, to niso olimpijske igre

Poslanec SD-ja Franc Trček je spomnil, da gre pri nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost za načrt razpolaganja z okoli petimi milijardami evrov sredstev, od tega 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. "Vlada dela to na način nekega internega dokumenta, v tajnosti," je navedel. "Vladni tajni model razvoja Slovenije je asfalt in beton, ki ga bodo težko ozelenili, kaj šele digitalizirali," je dodal.

"Mi imamo alternativni program razvoja Slovenije. Smo za to, da se, podobno kot v drugih evropskih državah, o tem opravi resna javna razprava," je še poudaril Trček. S tem želijo začeti v državnem zboru na izredni seji in nadaljevati "onkraj tega".

Vlada načrtno skriva osnutek nacionalnega načrta pred ljudmi, je menil Nik Prebil (LMŠ). "Gre za dokument, ki bo resnično krojil in določal prihodnost razvoja slovenske družbe. Zato je javna razprava in širša vključenost vseh zainteresiranih vsekakor nujna," je poudaril.

Pobudniki izredne seje so bili kritični tudi do same vsebine osnutka načrta. "Vlada prioritet, kot je opozorila tudi Evropska komisija, ni določila. Na kup so nastrgali neke občinske projekte, če bi šli gledat, iz katerih občin so jih najbolj upoštevali, gre verjetno za tiste občine, ki so najbližje vladajoči stranki," je dejal Luka Mesec iz Levice.

"V trenutnem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost so projekti od nekih bazenov v manjših vaseh do drugega bloka nuklearne elektrarne. Skratka, nobene rdeče niti in nobenih prioritet," je dejal. Mesec je vladi očital tudi, da v osnutku načrta zanemarja tista področja, za katera tudi sama ves čas poudarja, da so ključna, zlasti zdravstvo in sistem dolgotrajne oskrbe.

Sorodna novica Evropska komisija ni zadovoljna s slovenskim načrtom za okrevanje

"Aktualna vlada na eni strani ponuja roko sodelovanja, na drugi strani pa vehementno sprejema strateške odločitve brez sodelovanja zainteresirane javnosti," pa je povedal Andrej Rajh iz SAB-a. Osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost po njegovem odstopa od navodil Evropske komisije, kako mora biti dokument pripravljen in katerim ciljem mora slediti. "Ne zasleduje digitalnega, ne zasleduje zelenega, ne naslavlja problema zdravstva, ne sociale in ne mladih. Manjka mu reformna dimenzija. Program daje prednost betonu in ogljiku namesto železnicam in razogljičenju," je prepričan.

V Koaliciji ustavnega loka imajo sicer svoje ideje, kako porabiti evropska sredstva za okrevanje in odpornost. "Vlada daje 300 milijonov evrov za železnice, 900 milijonov evrov pa za ceste, pri nas je v fokusu javni prevoz in gradnja hitrih železniških prog," je primer razhajanja navedel Mesec. "Pri zdravju smo kot ključen izziv postavili investicije v zdravstveno infrastrukturo, pri solidarnosti pa smo kot ključen izziv postavili investicije v dolgotrajno oskrbo," je dodal.

Rajh pa je med drugim spomnil, da bo samo na področju energetike in prometa do leta 2050 potrebnih za več kot 50 milijard evrov investicij. "To predstavlja veliko razvojno priložnost za Slovenijo, za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in da mladi najdejo svojo prihodnost v Sloveniji. Če vlada teh priložnosti in prioritet ne bo prepoznala, jih bodo prepoznali tujci," je posvaril.

SVKR: To je priložnost za izmenjavo mnenj

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki koordinira pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, vidi zahtevo za sklic seje DZ-ja kot priložnost za izmenjavo mnenj o skupni prihodnosti. Na seji, ki jo zahteva opozicija, nameravajo ovreči neresnice in manipulacije, ki se pojavljajo glede tega dokumenta.

Kot so sporočili z vladne službe, je bil načrt za okrevanje in odpornost v preteklih mesecih deležen široke izmenjave mnenj z več kot 2000 deležniki. Sodelovali so vsi župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani svetov in razvojnih svetov vseh 12 razvojnih regij, člani svetov obeh kohezijskih regij, večkrat je bil obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu sodelovali so tudi številni deležniki iz gospodarstva, nevladnih organizacij in drugi.

Načrt s prilogami je interne narave, ker je še v postopku usklajevanja. Spreminjajo se tudi tehnične zahteve Evropske komisije glede strukture dokumenta. Javno pa so od potrditve osnutka na vladi objavljene programske prioritete, glavna vsebinska izhodišča in struktura predvidenih sredstev po področjih in podpodročjih, kjer je upoštevana usmeritev o 37-odstotnem deležu za zeleno in o 20-odstotnem deležu za digitalno. V načrtu ni konkretnih projektov na lokalni ravni.

"Ti se bodo izbirali prek javnih razpisov, so pa nekateri pomembni projekti na nacionalni ravni, kot sta novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, velike investicije na železniškem omrežju, na področju socialnega varstva, na področju digitalizacije, energetskih prenov javnih objektov, gradnje najemnih stanovanj. V načrtu pa ni bazenov v manjših vaseh niti drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, kot navajajo predlagatelji," so navedli.

Zanikali so tudi navedbe, da je bil načrt že dvakrat zavrnjen od Evropske komisije. Šele pretekli teden je bila namreč sprejeta uredba o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost, ki omogoča državam članicam formalno vložitev načrtov v proceduro potrjevanja. Rok se izteče 30. aprila.

Evropska komisija torej do zdaj še ni obravnavala nobenega od načrtov držav članic. Slovenski načrt je med 18 načrti, ki so v tem postopku vsebinsko celoviti in glede katerih na številnih sestankih uradniki komisije dajejo državam članicam priporočila za izboljšave, so poudarili. Ko bo dokument na tehnični ravni dokončno usklajen, bo posredovan v potrditev vladi in v formalno potrjevanje.