Ob 5622 PCR-testih, ki so potrdili 1335 okužb z novim koronavirusom, je bilo opravljenih še 21.843 hitrih antigenskih testov. Tisti, ki so prejeli pozitiven izvid, so bil napoteni na PCR-testiranje.

V slovenskih bolnišnicah se po vladnih podatkih zdravi 518 bolnikov, 18 več kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego je hospitaliziranih 108 bolnikov, trije manj. Iz bolnišničnega zdravljenja je bilo odpuščenih 34 ljudi, na novo pa je bilo hospitaliziranih 59 bolnikov.

V sredo je umrlo sedem bolnikov s covidom-19.

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci izpostavila vladna govorka Maja Bratuša, je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb po dolgem času preseglo število 1000 – z 996 se je zvišalo na 1022. Nad mejo 1000 je bilo to število nazadnje 7. februarja.

Vladna govorka je poudarila, da tudi 14- in 7-dnevna incidenca ostajata visoki in se povečujeta. Najvišja incidenca ostaja v goriški regiji, najbolje kaže pomurski in posavski regiji.

Med občinami glede na v sredo potrjene okužbe izstopajo Celje (85), Domžale (21), Kamnik (20), Grosuplje (26), Jesenice (27), Kranj (40), Koper (37), Nova Gorica (33), Novo mesto (32). V Ljubljani je bilo potrjenih 187 novih okužb, v Mariboru pa 55 okužb.

Večanje deleža angleške različice virusa

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci opozorila direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik, se povečuje tudi pojavnost angleške različice novega koronavirusa. "Podatki iz preteklega tedna kažejo, da smo angleško različico potrdili pri 745 primerih. Prejšnji teden je bilo teh primerov 405. Število se je skoraj podvojilo," je dejala direktorica NLZOH-a.

V zadnjem tednu delež angleške različice po podatkih NLZOH-a predstavlja že skoraj 42 odstotkov analiziranih vzorcev, kar po besedah direktorice pomeni, da uspešno izpodriva prej najbolj prisotno različico in poslabšuje epidemično sliko v Sloveniji. V jugovzhodni regiji delež angleške različice po ugotovitvah NLZOH-a dosega že 78 odstotkov, na Koroškem 68 odstotkov, v pomurski regiji pa 61 odstotkov. Najnižji delež je v obalno-kraški s 24 odstotki.

Laboratoriji so odkrili tudi tri južnoafriške vzorce. "O dveh smo poročali, tretjega pa smo ugotovili v sodelovanju evropskega centra za nalezljive bolezni in je iz osmega letošnjega tedna," je pojasnila Tjaša Žohar Čretnik. Dodala je, da je bil edini primer brazilske različice prav tako ugotovljen v brisu iz osmega tedna, odkrit pa je bil pri osebi iz podravske regije. Na NLZOH-u ugotavljajo, da se brazilska in južnoafriška različica virusa ne širita naprej. V letu 2021 so sicer sekvencirali 4263 vzorcev in ugotovili že 40 različic novega koronavirusa. "V zadnjem tednu smo ugotovili šest dodatnih primerov nigerijske različice, eno južnoafriško in nobene brazilske," je pojasnila direktorica.

V Sloveniji je bilo sicer zabeleženih tudi 64 primerov določene mutacije na bodici novega koronavirusa pri doslej prevladujoči različici, kar se v tujini načeloma ne pojavlja. Ta mutacija se po besedah Tjaše Žohar Čretnik pojavlja že pri južnoafriški, angleški in drugih različicah novega koronvirusa, torej ni nova mutacija. Novo pa je, da so to mutacijo ugotovili pri različici B1.258.17, kjer je doslej niso opažali. V bazi podatkov so takšno mutacijo na tej različici ugotovili le v Sloveniji in v enem primeru v Avstriji. "To različico bomo v nadaljevanju še podrobno preučevali. Sledi pa tudi raziskava, ali ima ta sev pomemben klinični pomen, poleg že znane večje infektivnosti," je povedala direktorica NZLOH.

Cizelj: Tretji val generira tako rekoč izključno angleška različica

Ob srednih 1335 potrjenih okužbah je Leon Cizelj iz Instituta "Jožef Stefan" poudaril, da jih bo približno 80 od teh odšlo v bolnišnico, okoli dvajset pa jih bo končalo na intenzivnih oddelkih. Glede na statistiko jih bo od deset do petnajst umrlo. "To se bo dogajalo tako rekoč vsak dan. 1335 na dan pomeni tako rekoč enega na minuto, in to niso vsi tisti, ki so okuženi," je opozoril Cizelj. Na inštitutu ocenjujejo, da na vsakega potrjenega obstajajo še od dva do trije taki, ki niso prišli na test, saj so asimptomatski in sploh ne vedo, da so okuženi, a kljub temu virus lahko prenašajo naprej. "Vsak dan lahko torej pričakujemo od 4000 do 5000 okužb," je napovedal Cizelj.

Spomnil je na hitro rast hospitalizacij v jesenskem valu epidemije. "S 500 na 1000 ljudi v bolnišnicah smo šli v približno enem tednu. In če ne bi bilo ukrepov sredi oktobra, se ne bi ustavili pri 1300 ljudeh v bolnišnici, ampak bi šli na 2000 tretji teden, 4000 četrti teden," je dejal. Kljub ukrepom so visoke številke vztrajale vse do konca leta. V januarju in februarju je sledil upad potrjenih okužb, število hospitaliziranih se je spustilo pod 500. Ta trend bi se po navedbah Cizlja še nadaljeval, če se ne bi pojavila angleška različica virusa. "Tretji val generira pri nas tako rekoč izključno angleška različica in se v sredini februarja v zadnjih dneh številke začenjajo vzpenjati. Brez tega seva bi v približno mesecu in pol izšli iz epidemije," ocenjujejo na Institutu "Jožef Stefan".

Tretji val bo po besedah Cizlja izzvenel ob približno istem času, ne glede na to, ali gremo v zaprtje ali ne – ključni za to bosta namreč precepljenost in prekuženost, ne toliko ukrepi. "Z ukrepi lahko znižamo pritisk na bolnišnice za nekaj sto postelj, pri intenzivni negi pa bomo šli dol za približno 50, 60 postelj," je dejal na novinarski konferenci. Kot je poudaril, bo o uspehu ali neuspehu zaustavitve javnega življenja mogoče govoriti šele, ko bo zaprtja konec. "Žal je to ena teh značilnih zamud pri epidemiji, ko tisto, kar se dogaja danes, pravzaprav opazimo šele čez približno teden ali dva. Pri življenju posameznika je takrat lahko že veliko prepozno, da ukrepamo," je dejal Cizelj.

Posodobitev nacionalne strategije cepljenja

S spremembami strategije cepljenja proti covidu-19, ki jih je vlada sprejela prejšnji teden, se je nekoliko spremenil vrstni red prednostnih skupin za cepljenje. Tudi po spremembah, ki so začele veljati danes, so na prvem mestu med prednostnimi skupinami še vedno zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih.

Sorodna novica Nove zaostritve življenja v prestolnici niso ustavile, ljudje nad njimi vidno nezadovoljni

Nato sledijo starejši od 70 let, posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, diplomati in drugi uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve ter drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU-ju, pa tuji diplomatski predstavniki Slovenije in pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije v tujino. Po novem so v to skupino uvrščeni tudi udeleženci letošnjih olimpijskih iger na Japonskem, ki so bili v besedilu strategije iz 1. marca uvrščeni v zadnjo prednostno skupino.

Ko bodo cepili drugo skupino, bodo na vrsto prišle osebe, stare 60 let in več, kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, ki sicer ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov. V četrti prednostni skupini so poslanci DZ-ja in državni svetniki ter del strokovnih služb, vlada in zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje vlade, predsednik in urad predsednika republike, župani in direktorji občinskih uprav, ustavno sodišče in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema, zaposleni v upravi za zaščito in reševanje ter policiji in Slovenski vojski.

Nato bodo lahko cepljeni zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam.

Potem bo sledilo cepljenje preostalega prebivalstva po vrstnem redu prijav, ki jih zbirajo osebni zdravniki. Kot so sporočili z NIJZ-ja, se lahko tisti posamezniki, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, za cepljenje prijavijo v najbližjem zdravstvenem domu.

Cepivo AstraZenece tudi starejše od 65 let

V zdravstvenih domovih po Sloveniji se dviguje delež cepljenih proti covidu-19, s tem pa znižuje starostna meja cepljenih. V večjih ZD-jih trenutno večinoma cepijo starejše od 70 let. Vodstva nekaterih zdravstvenih ustanov ob tem opozarjajo na pomanjkanje informacij glede dobave cepiva in na razkorak med naročili in število odmerkov cepiva, ki je na voljo.

V skladu s spremembami strategije bodo lahko s cepivom AstraZenece, ki so ga doslej zaradi pomislekov o učinkovitosti pri starejših uporabljali le pri mlajših od 65 let, uporabljali pri vseh starostnih skupinah. Nove študije iz Velike Britanije so namreč pokazale, da je učinkovitost tega cepiva pri starejših primerljiva z učinkovitostjo cepiva podjetij Pfizer in BioNTech.

NIJZ sicer predlaga, da se cepivi proti covidu-19 Pfizerja in BioNTecha ter Moderne uporabljata za cepljenje oseb, starih 65 let in več, posebej ranljive kronične bolnike ter oskrbovance domov starejših. Uporabo cepiva AstraZenece predlagajo za cepljenje oseb med 60. in 64. letom, pa tudi za starejše, če izrazijo interes za cepljenje s tem cepivom.

Vlada je sicer nacionalno strategijo cepljenja sprejela 3. decembra, a jo je sprva zaradi novih okoliščin posodobila 1. marca, nato še 10. marca. Vlada se je za vnovično spremembo strategije odločila, da bi odgovorila na dogajanje na terenu, je prejšnji teden pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar. Dodal je, da epidemična situacija terja intenzivnejši pristop k tveganim skupinam prebivalstva, in ocenil, da bi lahko vse ljudi v starostni skupini od 60 do 80 let cepili do konca aprila.