Jama Bacho Kiro. Foto: MPI-EVA/ Nikolay Zaheriev
Jama Bacho Kiro. Foto: MPI-EVA/ Nikolay Zaheriev

Raziskovalci pod vodstvom nemškega Instituta Maxa Plancka so preučili človeške ostanke, najdene lani v jami Bacho Kiro na območju Bolgarije.

Stari zobje. Foto: MPI-EVA/ Rosen Spasov
Stari zobje. Foto: MPI-EVA/ Rosen Spasov

Ostanki so pripadali več posameznikom. Eni so stari okoli 45.000 let, drugi pa 35.000 let, piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavil institut.

Raziskava je objavljena v reviji Nature.

Ugotovili so, da so starejši izmed nekdanjih "lastnikov" teh kosti genetsko bolj podobni sodobnim Azijcem in Američanom kot Evropejcem.

35.000-letni posameznik pa je bil od starejših prebivalcev spet genetsko različen.

Raziskovalci sklepajo, da gre za doslej neznan priseljenski val v Evropo. Vsekakor je to najstarejši potrjeni primer priseljevanja sodobnih ljudi po Evraziji na tej zemljepisni širini.

"Tudi najzgodnejša zgodovina sodobnih Evropejcev v Evropi je bila turbulentna in je obsegala nadomestitve prebivalstva," so avtorji raziskave povedali za agencijo AFP.

Ena izmed mogočih razlag najdb je, da je bila ta populacija izrinjena in je pozneje pustila svoj odtis na vzhodnem delu Evrazije namesto na zahodnem.

Sorodna novica Raziskava: Neandertalski fosili iz Belgije več tisoč let starejši, kot so domnevali

Tudi 45.000 let stari ostanki so vsebovali sledi neandertalskega DNK-ja. To pomeni, da se je parjenje med sodobnim človekom in neandertalci začelo že zelo kmalu po našem prihodu na celino. Pritrjuje pa tezi, da neandertalcev nismo iztrebili, temveč so se z njimi populacijsko zlili.

Preučeni posamezniki iz jame Bacho Kiro so imeli neandertalske prednike od pet do sedem generacij nazaj, iz česar je mogoče sklepati, da so bili topli odnosi med njimi prej pravilo kot izjema.

Po obstoječem poznavanju zgodovine človeštva se je sodobni človek (homo sapiens) pojavil pred (najmanj) 300.000 leti v Afriki. Približno 100.000 let nazaj naj bi opravil prve, a neuspešne poskuse izselitve, prvi uspešni poskusi pa so sledili pred 80.000–60.000 leti. Sledile so migracije najprej v jugovzhodno Azijo, nato pa še severneje in v Evropo. To je sicer nepopolna rekonstrukcija dogajanja, ki jo z (redkimi) najdbami ves čas spreminjajo in dopolnjujejo.