Neandertalski otrok, zazrt v svojo zrcalno podobo v vodi (muzej v Krapini na Hrvaškem). Foto: Reuters
Neandertalski otrok, zazrt v svojo zrcalno podobo v vodi (muzej v Krapini na Hrvaškem). Foto: Reuters
Neandertalska družina, zbrana ob ognjišču. Foto: Reuters
Raziskovalci se bodo osredotočili na tri neandertalske gene, ki vplivajo na razvoj možganov in so vseprisotni v ljudeh evropskega in azijskega rodu. Foto: Pixabay
Kako so delovali neandertalčevi možgani? Foto: EPA
Skelet neandertalca in modernega človeka. Foto: EPA

Neandertalci so bili razumni kot drugi sesalci, niso se pognali čez ocean, ne da bi videli, kaj je na drugi strani. Zame je največje vprašanje človeške zgodovine – kdaj in zakaj je moderni človek postal tako nor?

Svante Pääbo, strokovnjak za paleogenetiko
Neandertalci so Afriko zapustili pred okoli 400.000 leti. Foto: Reuters

V prihodnjih nekaj mesecih bodo znanstveniki v laboratoriju iz človeških matičnih celic, ki so jim s pomočjo genetskega inženiringa genetski zapis spremenili v "neandertalsko različico", vzgojili skupke možganskih celic – nevronov, ki bodo zrasli v t. i. "mini neandertalske možgane", je poročal The Guardian.

Kot zrno leče velik zametek možganov, ki ni sposoben formiranja misli ali čustev, je replikacija osnovnih struktur in funkcij odraslih človeških možganov, so pojasnili raziskovalci, ki upajo, da jim bo s precedenčno raziskavo uspelo odkriti razlike in podobnosti med človeškimi in neandertalčevimi možgani.

"Neandertalci so najbližji sorodniki sodobnih ljudi, tako da se moramo pri definiranju človeške vrste najbolj primerjati z njimi," je pojasnil profesor Svante Pääbo, direktor oddelka za genetiko na Inštitutu Max Planck za evolucijsko antropologijo v Leipzigu, kjer izvajajo eksperiment. "Raziskali bomo razlike v delovanju nevronov, kjer bi se lahko skrival eden izmed razlogov, zakaj so ljudje kognitivno tako unikatni," je dodal.

Neandertalec ni bil kamenodobni primitivec
Zadnje čase se dolgoletni stereotip, ki neandertalca prikazuje kot primitivnega gorjačarja, podira, saj je vse več dokazov, da so pokopavali umrle, na grobove polagali cvetje, ustvarjali jamsko umetnost, pa tudi njihovi možgani so bili večji od možganov homo sapiensa.

Prav v laboratoriju Inštituta Max Planck so leta 2010 iz močno poškodovanih vzorcev štirih neandertalskih žensk uspešno sestavili neandertalski genom. Vzorec je razkril, da je med neandertalci in homo sapiensi prišlo do mešanja, ki je bilo dovolj množično, da imajo danes vsi prebivalci sveta, ki niso afriškega rodu, od enega do štiri odstotke neandertalskega genetskega materiala oz. DNK.

Približno tretjina neandertalskega genoma še vedno živi v današnjih ljudeh, a hkrati obstajajo tudi obsežni segmenti, ki jih ni nihče podedoval. Znanstveniki domnevajo, da so ti manjkajoči geni negativno vplivali na zdravje, plodnost, kognitivne sposobnosti ali videz in so posledično izumrli.

Pod drobnogled trije neandertalski geni
"Radi bi vedeli, ali obstaja kakšen biološki razlog za to, da so bili moderni ljudje tako uspešni, da jih je bilo na milijone, pozneje milijarde, in so preplavili vse kotičke planeta Zemlja ter so razvili tako bogato in sofisticirano kulturo," je pojasnil Pääbo in dodal, da še vedno ni jasno, ali je drugačna usoda neandertalca povezana z razlikami v kognitivnih sposobnostih.

Raziskovanje so usmerili v preučevanje razlik na treh genih, ki so ključni za razvoj možganov. S pomočjo tehnike genskega inženiringa Crispr bodo človeške matične celice modificirali, tako da bodo bolj neandertalske. Matične celice, ki se lahko razvijejo v katero koli tkivo človeškega telesa, bodo nato s pomočjo kemičnih signalov spodbudili, da bodo izbrale nevronsko razvojno pot. Skupki celic nato spontano začnejo tvoriti možgansko tkivo, ki zraste nekaj milimetrov v premer.

Znanstveniki bodo primerjali neandertalske in človeške "minimožgane" in ugotavljali, kako hitro se celice delijo in kako se razvijejo. "Ne gre za prave človeške možgane, a vseeno lahko opazujemo različne možganske regije, kako se razvijajo, lahko preučujemo sinapse in njihovo električno dejavnost," pa je pojasnil Gray Camp, ki nadzira poskuse v laboratoriju.

Kdo je bil "pametnejši"? Odgovora (še) ne bo.
"Sanjski rezultat bi bil, da bi genetske spremembe povzročile daljše ali pa bolj razvejane nevronske povezave, saj bi to lahko bila biološka podlaga za to, da so neandertalčevi možgani delovali drugače," je dejal Pääbo. Raziskava sicer ne bo mogla povedati, ali je bil neandertalec res "neumnejši", bo pa lahko razkrila namige glede sposobnosti načrtovanja, socializacije in uporabe jezika.

V laboratoriju tako poskušajo ugotoviti vpliv treh neandertalskih genov, ki so vsesplošno prisotni v genomu ljudi evropskega in azijskega rodu, na razvoj možganov. "Spodbudimo lahko rast neandertalskih možganov in opazujemo, kakšen vpliv imajo neandertalski geni," je pojasnil Camp.

Bodo v prihodnosti neandertalca klonirali?
Raziskovalci z Inštituta Max Planck v Leipzigu niso prvi, ki so se spomnili "oživeti" neandertalca, saj je kloniranje predlagal že profesor George Church z univerze Harvard, ki je dejal, da bi lahko klonirali dojenčka neandertalca, če bi našli nadomestno mater, ki bi sprejela izziv. Pääbo je takšen scenarij označil za neokusen v etičnem smislu in hkrati izpostavil, da je z današnjo tehnologijo kloniranje neandertalca nemogoče. Uspešno je namreč mogoče z genetskim inženiringom manipulirati z zgolj nekaj desetimi geni hkrati, da bi ustvarili popolnoma neandertalsko tkivo, pa bi morali biti manipulacijo izvesti na 30.000 mestih hkrati.

Etičnih pomislekov po njegovih besedah pri ustvarjanju minimožganov za zdaj ni, saj je čas, ko bo mogoče poustvariti celotne funkcionalne možgane, ki bi na neki točki postali novo človeško bitje, še daleč.

"Zakaj je moderni človek postal tako nor?"
Moderni ljudje in neandertalci so se na evolucijski poti ločili pred okoli 400.000 leti. Neandertalci so Afriko zapustili prvi in se naselili v Evropi in večjem delu Azije, moderni ljudje pa so jim sledili pred okoli 60.000 leti, pričajo arheološki dokazi. Obe vrsti sta se znova srečali in prišlo je do mešanja med njima, najnovejše raziskave pa dokazujejo tudi, da so bili veliko bolj sofisticirani, kot se je sprva domnevalo. Zato se pojavljajo predlogi, da bi vrsti združili v eno samo, a Pääbo se s tem ne strinja.

"Da, obstajajo vedno številčnejši dokazi, da so neandertalci poznali umetnost, a če sem malo zloben, bi dejal, da je pri njihovih slikarijah šlo za zelo moderno umetnost, ker ne vidim, kaj predstavljajo," se je pošalil. Nobenega dokaza ni, da bi se neandertalci kdaj odpravili raziskovat svetovne oceane, kar je storil moderni človek, in to morda nakazuje, da je bil inovativnejši, podjetnejši in je zgradil čolne. "Neandertalci so bili razumni kot drugi sesalci, niso se pognali čez ocean, ne da bi videli, kaj je na drugi strani. Zame je največje vprašanje človeške zgodovine – kdaj in zakaj je moderni človek postal tako nor?" je sklenil profesor.

Neandertalci so bili razumni kot drugi sesalci, niso se pognali čez ocean, ne da bi videli, kaj je na drugi strani. Zame je največje vprašanje človeške zgodovine – kdaj in zakaj je moderni človek postal tako nor?

Svante Pääbo, strokovnjak za paleogenetiko