"Dan svobode medijev z razlogom zaznamujemo pred STA-jem," je na novinarski konferenci dejala predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek. Slovenska tiskovna agencija po njenih besedah predstavlja skupni servis in kompas v medijski krajini ter steber novinarstva. "Vlada skuša ta steber z vso silo in za vsako ceno podreti, mi in vi pa z vso silo in za vsako ceno ohraniti," je dejala. STA namreč že 123. dan opravlja javno službo brez vladnega plačila .
Ker se dogajanje glede financiranja STA-ja zaostruje iz meseca v mesec in je obstoj agencije ogrožen, je DNS je skupaj s Sindikatom novinarjev Slovenije ob dnevu svobode medijev uradno naznanil začetek kampanje #zaobSTAnek. Cilj akcije je zbrati čim več sredstev, ki bodo pomagala preživeti tiskovni agenciji. Vladno izčrpavanje STA-ja bi namreč lahko že ob polletju oz. ob 30. obletnici obstoja agencije privedlo do njene insolventnosti. Prispevek lahko nakaže kdor koli, in sicer prek SMS-sporočila s ključno besedo STA1 oziroma STA5 na 1919. Ob tem je zaživela tudi posebna spletna stran, donacije pa je mogoče prispevati tudi na TRR DNS-ja.
Gre za vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti
Dejstvo, da je bil STA primoran v takšen način zbiranja sredstev za svoj obstanek, je bil po besedah predsednice DNS-ja še nedavno nepredstavljiv. "Praktično nas lahko iz tedna v teden osupnejo nove stvari, ki se dogajajo v slovenskem medijskem prostoru. Nismo si mislili, da bi bil lahko javni servis do te mere ogrožen, da moramo zbirati donacije. Ampak glede na pobude, ki smo jih dobili tudi iz širše javnosti, je edino odgovorno dejanje, da poskušamo ustaviti nezadržen propad, ki bi sicer sledil, če ne bi ukrepali. Ker denarja od vlade očitno ne bo," je dejala. "Gre za biti ali ne biti oziroma za stati in obstati. Nikakor ne gre samo za STA, gre za vse nas, za naše javnosti, za pravico do obveščenosti, za vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti," je dejala Petra Lesjak Tušek.
Pobudniki kampanje upajo, da se bo prek donacij zbralo dovolj sredstev, da se premosti negotova situacija, v kateri se je znašel STA. "Idealno bi bilo dobiti evro na državljana, kar bi zagotovilo vsa sredstva, ki jih bi sicer morala financirati vlada. Ampak naša ambicija je premostiti to krizno obdobje, da bo STA lahko obstal, izplačal plače. Nato računamo, da bo prišlo do točke, ko bodo javna sredstva zagotovljena. Če ne drugače, pa po pravni poti," je napovedala Petra Lesjak Tušek. STA je sicer že vložil tudi izvršbo, a sodišča še niso reagirala.
Janez Janša o kampanji Za obSTAnek
"Ne smemo pozabiti na odgovornost vlade"
Po besedah predsednice sindikata novinarjev Slovenije Alenke Potočnik, zaposlenim in sodelavcem STA-ja kampanja in izražena podpora veliko pomenita. "Od konca lanskega leta smo novica mi, kar ni naša prva vloga. Novinarji smo običajno tisti, ki poročamo o krivicah, stiskah in težavah drugih. Da smo v težavah mi in da nas je v težave spravila vlada, pa je nesprejemljivo in poleg tega v nasprotju z vsaj dvema zakonoma," je opozorila in poudarila, da dogajanje, povezano s financiranjem javne službe STA-ja, kaže, kako ranljivi so mediji in novinarstvo.
"Žalostno je to, da je STA, še ob koncu leta 2020 uspešno in v razvoj usmerjeno podjetje, danes na robu insolventnosti. In to zaradi vladnega nespoštovanja krovnega zakona STA in PKP 7, ki vladi nalagata financiranje delovanja STA-ja na podlagi poslovnega načrta," je je dejala odgovorna urednica STA-ja Barbara Štrukelj. "Ob tej kompanji ne smemo niti za trenutek pozabiti, da to vlade nikakor ne odvezuje odgovornosti za izpolnjevanje zakonskih obveznosti do agencije," je opozorila in poudarila, da se kljub nenehnim političnim nalepkam, ki jih je deležen STA, profesionalno delo agencije ni spremenilo.
STA so ob zagonu kampanje podprli številni novinarji, uredniki, akademiki, profesorji in predstavniki drugih sindikalnih organizacij.
Hladnik Milharčič: Novinarji nismo služba za odnose z javnostmi, mi smo javnost
Kako razumete vlogo novinarstva v današnjem času, ko se na različnih ravneh družbe dogajajo številni premiki?
Naš poklic razumem enako skozi vsa leta, odkar ga opravljam. Po definiciji to, kar mi počnemo, ni nič drugače od tega, kar so počeli tisti, ki so na stebre klesali hieroglife. Mediji v kakršni koli obliki so inštrument, skozi katerega družba komunicira sama s sabo. Pri tem pride do jasne slike o notranji dinamiki in razmerju do zunanjega sveta, ki ga ima neka družba. S tem mediji ustvarjamo zemljevid sveta in bralcu omogočimo, da si ustvari razumevanje o svetu, v katerem živi. Zato pa mora biti medij neodvisen od političnih agend, od fantazij in špekulacij, mora se vzdržati bolj ali manj večnih prijemov, ki se uporabljajo za opisovanje sveta skozi celotno zgodovino – treba je iti na teren in pogledati, kaj se dogaja, in to opisati.
Ampak kljub temu se ne da izogniti različnim interpretacijam in poskusom vplivanja na medijsko poročanje. Kako so se ti poskusi spreminjali na vaši novinarske poti?
Pri novinarskem delu naletimo vedno na isto oviro – to je, da imaš pred sabo neko politično oblast. Vsaka oblast si želi vsebino novinarskega dela prilagoditi politični agendi, praviloma vladajoče politične stranke. A partnerskemu odnosu med mediji in oblastjo se je treba upirati. To je dinamika, v kateri smo delo opravljali pred 40 leti, in to je dinamika, v kateri ga opravljamo zdaj. Zdaj imamo pač arogantno oblast, ampak stvar ni tako zelo različna od tega, kar se je počelo prej. Boljševiki, komunisti so imeli strategijo polaščanja medijev. Hoteli so imeti medije, ampak so ob tem želeli nadzorovati uredniško politiko. Zato so v vodstva časopisov, televizij in radiev nameščali svoje ljudi. V tem ni velike razlike, to počne tudi trenutna vlada.
Glavni premik se je zgodil z modelom, ki ga je vpeljala Islamska država. Kalifat je pod vodstvom Abu Bakr Al Bagdadija vpeljal način komuniciranja z javnostjo brez posrednikov. Zelo bistro je ugotovil, da obstajajo socialna omrežja, skozi katera lahko komunicira brez uporabe posrednikov, novinarjev. Zato je novinarjem prepovedal vstop na območje kalifata in jih nadomestil s svojo propagando mašinerijo, ki je uporabljala Facebook, Twitter, Instagram in druge platforme in neposredno oblikovala podobo kalifata, ne da bi kdor koli od zunaj imel možnost to podobo preveriti. Če je kdo to naredil ali želel narediti, je bil hitro sankcioniran. Ta način neposrednega oblikovanja podobe svojega političnega dela je prevzel prejšnji ameriški predsednik Donald Trump, ki je komuniciranje z javnostjo prek novinarjev in novinarskih konferenc nadomestil s Twitterjem. Takšen način prevzema tudi trenutna oblast v Sloveniji.
Informacije se na socialnih omrežjih velikokrat širijo hitreje kot prek medijev. Kako se bojevati proti nepreverjenim informacijam in manipulacijam?
Temu se da upreti z najbolj tradicionalnimi novinarskimi metodami – s fizičnim delom. Če karikiram - na Twitterju lahko napišeš, da je Slovenija plošča, ki plava sredi Oceana. Če to objavi notranji minister, si bo velik del javnosti mislil, da že mora držati. Delo novinarja je, da gre na teren in to preveri. Ne gre za sofisticirano delo, gre za elementaren pristop in to je edini način, da ohranimo podobo sveta, ki temelji na pameti, in ne na norih fantazijah. Zato je novinarstvo neprijeten posel, novinarji pa so velikokrat težki ljudje – težko nas je kar koli prepričati, naš vzor je nejeverni Tomaž.
Zadnje mesece pri obravnavi problematike medijske svobode ne moremo mimo napetosti med vlado in STA-jem. Kje vidite glavne motive za takšen odnos vlade do STA-ja?
V čem je logika uničevanja Slovenske tiskovne agencije, ki je nastala sočasno z novo slovensko državo? Ker je oblast ne potrebuje, ker lahko sama pove državljanom vse, kar naj bi vedeli, skozi socialna omrežja. Zato hoče odstraniti celotno poklicno kategorijo, ki preverja njeno delo neodvisno od njenih političnih želja.
Ob dnevu svobode medijev lahko slišimo glasna opozorila o nujnosti ohranitve javnih medijev. Zakaj je pomembno, da ti ohranijo svoj položaj?
Javni mediji imajo pred drugimi komercialnimi mediji prednost, da jim vsaj načelno ni treba skrbeti za profitnost svojega dela. Ker pritisk, da mora biti informacija profitna, je ravno tako nevaren, kot pritisk, da mora biti politično korektna. Javni mediji so prva tarča napada, ker jih najlažje napade – so namreč finančno odvisni od javnega financiranja.
Ob financiranju iz javnih sredstev poslanstvo in dolžnost javnih medijev ni samo to, da poročajo, kar sporoča oblast, ampak tudi o športu, o modi, o vsem, kar koli se dogaja v naši družbi. Javni medij ima prostor, čas in sredstva, da pokrije celoto družbe. Javni mediji delajo za vse in ves čas. To je njihova koristnost in zato je treba z zakonom zaščititi njihovo neodvisnost. Ker so finančno odvisni od državnih instituciji, potrebujejo dodatno zaščito, še večjo kot komercialni mediji, ki potrebujejo zgolj zaščito pred lastnikom.
Razlika med novinarstvom in propagando mora biti jasna. Dikcija trenutne vlade je, da bi iz javnih medijev naredila svojo službo za odnose za javnostjo. Ampak novinarji nismo služba za odnose z javnostmi, mi smo javnost. Vlada ima UKOM, ki lahko piše, kar koli želi, objavlja vladna sporočila. Mi pa reprezentiramo to, kar v tej družbi zares živi.
Na medijsko poročanje, tako kot na velik del življenja, vpliva tudi pandemija. Kako se to v odraža v očeh javnosti?
Zaupanje do medijev glede pandemije je v javnosti padlo, ker je vlada ubrala strategijo 'vse je res, nič ni res'. Velikokrat zvečer ni bilo več res nekaj, kar je bilo res zjutraj. Mediji vmes citirajo strokovne skupine, ministrstva, NIJZ, vladne predstavnike ... Stvari pa se čez dan spreminjajo. Iz zgodbe o javnem zdravstvu je nastala zgodba o političnem kaosu vlade. Od pandemije ni ostalo nič drugega kot politika.
Mislim, da je ob poročanju o vladnih ukrepih v javnosti najprej padlo zanimanje in potem zaupanje v celotno konstrukcijo zaščite pred epidemijo, ker je bila popolnoma nelogična. Bralci so hitro prišli do sklepa, da je vseeno, ali kaj vejo ali ne, učinek je enak. Ampak vir kaosa je bil vedno isti – NIJZ, ministrstvo za zdravje in vlada. Novinarji smo povzemali, kar oni govorijo, ker je del našega posla tudi to. Na to, da pišemo tudi, kaj se v resnici dogaja na terenu, je velik del javnosti pozabil.
Milosavljević: Ustrahovalni odzivi na kritiko so popolnoma neprimerni
Pri Združenih narodih so ob svetovnem dnevu medijev v ospredje postavili informacijo kot javno dobrino in s tem pozvali k razmisleku, kako okrepiti novinarstvo. Prav tako je ta dan priložnost za podporo medijem, ki so tarča omejevanja svobode, in za spomin na novinarje, ki so izgubili življenje v iskanju zgodbe, so zapisali pri Unescu. K varovanju svobode in neodvisnosti medijev sta pred svetovnim dnevom svobode medijev pozvala tudi Evropska unija in Svet Evrope.
Po ugotovitvah številnih organizacij, institucij in strokovnjakov se spremembe glede medijske svobode dogajajo tudi v Sloveniji. Mediji oziroma novinarji, ki so kritični do vlade, so pogosto tarča sovražnih napadov, je za Radio Slovenija opozoril profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. "To je način groženj, način, ki ne razume medijske vloge, ki mora biti kritična. Lahko se novinarji zmotijo, lahko so preveč kritični. Politiki morajo to vzeti v zakup, lahko se odzovejo z resnim odgovorom, s humornim odgovorom, gotovo pa je popolnoma neprimerno, da se odzovejo na kakršen koli nasilen ali ustrahovalen način," je poudaril.
DNS: S krčenjem medijske svobode izgubljamo vsi
Da se medijska svoboda v Sloveniji oži, zaznavajo tudi mednarodne organizacije in institucije. Slovenija je na lestvici medijske svobode nazadovala za štiri mesta. Med 180 državami se je uvrstila na 36. mesto. Ta zdrs nas mora skrbeti, meni predsednica DNS-ja. "Mislim, da v bistvu s tem vsi izgubljamo. Ne gre samo za novinarje in medije in naš položaj v prihodnje, ampak za celotno širšo družbo, pri kateri se moramo vprašati, do katere mere želimo živeti svobodno in demokratično," je dejala za Radio Slovenija.
Po oceni Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) pa je medijska krajina pri nas trenutno takšna, kot je bila vsa zadnja leta in se ni bistveno spremenila. Kot so zapisali, imamo v Sloveniji sicer medijski pluralizem, ki omogoča ustanavljanje različnih medijev, a je ta le navidezen. Opaziti je namreč izrazito prevlado medijev, ki so naklonjeni strankam levega političnega bloka, na drugi strani pa so mediji, naklonjeni strankam desne sredine, v izraziti manjšini, menijo.
Svetina: Svobodni, pluralni in neodvisni mediji so temelj demokracije
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je opozoril, da so temeljna sestavina demokratične družbe svobodni, pluralni in neodvisni mediji. "Eden od perečih problemov na področju medijev je še vedno prekarizacija novinarskega poklica. Nujno je oblikovanje trajnejših in varnejših oblik zaposlovanja novinarjev, ustrezno plačilo za delo in socialna varnost," je poudaril varuh. Dodal je, da svoboda medijev predstavlja enega ključnih pogojev učinkovitega demokratičnega procesa, kar je odločilo tudi že Ustavno sodišče Republike Slovenije. "Iz tega izhaja zahteva, da se država vzdrži nedopustnih posegov – vplivov na programske vsebine, in dolžnost zakonodajalca je, da zagotovi programsko, organizacijsko in finančno samostojnost javnih medijev. To še posebej velja za javne medije, ki jih ustanovi država," je opozoril Svetina.
Varuh je zato kot nedopustne ocenil zaplete pri financiranju Slovenske tiskovne agencije. "Obstoj samostojne in neodvisne tiskovne agencije je za slovenski medijski prostor nujen. Kakovostni rezultati so odvisni od njenega nemotenega dela, ki je pogojeno z ustreznimi politikami v družbi, rednim financiranjem dela zaposlenih in odsotnostjo pritiskov. Vlado pozivam, da postopke financiranja izvede brez odlašanja, skladno z zakonodajo in po obstoječih merilih. Če ocenjuje, da gre za pomanjkljivosti v dosedanji ureditvi, naj jih odpravi na ustrezen način."
Na predvečer dneva svobode medijev je v oddaji Intervju gostoval dolgoletni novinar, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. O svobodi medijev v Sloveniji, finančnem izčrpavanju STA-ja, položaju RTV-ja, cenzuri na Delu in njegovi najnovejši knjigi Leto nevarne bližine, v kateri analizira politične in družbene učinke epidemije v Sloveniji, se je z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje