Foto: EPA
Foto: EPA

DZ je zakon sprejel konec marca, z njim pa uvedel institut kompleksne krize. Z razglasitvijo kompleksne krize bi bilo ob spremenjenih migracijskih razmerah mogoče začasno suspendirati izvajanje zakona o mednarodni zaščiti in tako omejiti dostop do azila. Takšno krizo bi lahko DZ razglasil z najmanj 46 glasovi.

Sorodna novica V veljavi novela zakona o tujcih, ki zaostruje pogoje za njihovo bivanje

V skladu z novelo bodo policisti namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito zavrgli, razen če ne bi med preverjanjem zaznali sistemskih pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v državi, v katero ga vračajo.

Rešitve po zagotovilih ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa natančno sledijo odločbi ustavnega sodišča izpred dveh let, ki je ugotovilo neustavnost določb 10.b člena zakona o tujcih in razveljavilo možnost zavračanja tujcev brez individualne obravnave.

Poziv k presoji pred ustavnim sodiščem

S tem se ne strinjajo v nevladnih organizacijah, saj je uvedba kompleksne krize po njihovih navedbah v nasprotju z mednarodno konvencijo o pravicah beguncev, ki pravi, da ima vsakdo pravico zaprositi za mednarodno zaščito, kršeno bi bilo tudi načelo nevračanja. Zato menijo, da je treba zakon ponovno preizkusiti pred ustavnim sodiščem.

Združevanje družin in poznavanje jezika

Poleg instituta kompleksne krizne zakon prinaša še nekaj novosti, predvsem v smeri zaostrovanja pogojev za bivanje tujcev v Sloveniji. Tako med drugim uvaja zahtevo po znanju slovenskega jezika, in sicer na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na ravni A2 za tiste tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let. Določbe, ki se nanašajo na pogoj znanja slovenskega jezika, se bodo sicer začele uporabljati dve leti od uveljavitve novele.

Poleg tega se zaostrujejo pogoji za združitev družine. Po novem bodo tujci to pravico lahko uveljavljali po dveh letih prebivanja v Sloveniji, medtem ko so to doslej lahko storili po enem letu. Prav tako se pri izkazovanju zadostnih sredstev za preživljanje iz teh sredstev izloča povračilo stroškov v zvezi z delom. Tudi te rešitve so naletele na ostre kritike nevladnih organizacij.