Predlog zakona obravnava nastanek kompleksne krize na področju migracij zlasti v primeru, ko bi na določenem ali več območjih Slovenije vstopilo zelo veliko število prebežnikov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Foto: BoBo
Predlog zakona obravnava nastanek kompleksne krize na področju migracij zlasti v primeru, ko bi na določenem ali več območjih Slovenije vstopilo zelo veliko število prebežnikov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Foto: BoBo

Pomembnejša novost v predlogu novele je nadomestilo za 10.b člen zdajšnjega zakona o tujcih, ki je omejeval možnost vlaganja prošenj za azil ob množičnih migracijah, ustavno sodišče pa ga je lani razveljavilo.

Novela namreč predvideva protokol odzivanja v primeru pojava t. i. kompleksne krize, recimo v primeru spremenjenih razmer na področju migracij ali drugih okoliščin. V takem položaju bi lahko ministrstvo za notranje zadeve podalo predlog vladi, naj državnemu zboru predlaga izglasovanje začasne omejitve izvajanja zakona o mednarodni zaščiti.

Lahko bi odločala že policija, treba bo imeti dovolj denarja

Na podlagi odločitve DZ-ja bi policija namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito pod nekaterimi pogoji zavrgla. Predlagana rešitev po navedbah vlade upošteva odločbo ustavnega sodišča.

Kdaj bi se namera za vložitev prošnje za mednarodno zaščito lahko zavrgla?

- če v sosednji državi članici EU-ja, iz katere je tujec vstopil v Slovenijo, ni sistemskih pomanjkljivosti v povezavi z azilnim postopkom in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročili nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja,
- če tujec v postopku ni izkazal, da njemu osebno v sosednji državi članici EU-ja grozi resnična nevarnost pri navedenih ravnanjih in da iz utemeljenih razlogov v tej državi ni mogel zaprositi za mednarodno zaščito,
- če zdravstveno stanje tujca ali njegovega družinskega člana očitno omogoča napotitev v sosednjo državo članico EU-ja,
- če po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah ne gre za mladoletnika brez spremstva.

S predlogom se omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje, izkaže zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v Sloveniji. Iz nabora so izvzeta povračila stroškov v povezavi z delom, kot so stroški za malico, prevoz, službeno pot.

Pri preverjanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku podaljšanja oziroma izdaje dovoljenja za prebivanje pa se na novo uvaja sistem avtomatičnega periodičnega preverjanja sredstev od upravnih enot.

Znanje slovenščine

Uvaja se pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni kot pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki se izda na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja tujca v Sloveniji. Prav tako se uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, ki se za polnoletne družinske člane zahteva za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.

Jasneje se določa nezakonito prebivanje tujcev v državi. Iz dvofazne ureditve izdajanja aktov oziroma nalaganja obveznosti nezakonito prebivajočim tujcem za prostovoljni odhod se prehaja v enofazni sistem. Tako bo policija neposredno izvrševala odločbe upravnih organov, če tujec ne bo sledil njihovemu izreku.

Poleg tega se ureja enotno ravnanje glede rokov za prostovoljni odhod in obdobij prepovedi vstopa. S predlogom se upoštevajo priporočila Evropske komisije, prav tako pa se priznavajo odločbe o vrnitvi, ki jih izdajo druge države članice EU-ja.

Nevladniki: Omejevanje vlaganja prošenj za azil je nesprejemljivo

Lažji vstop za študente in raziskovalce

Nadalje se zagotavlja izvrševanje sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz EU-ja in Evropske skupnosti za atomsko energijo v delu, ki ureja pravice v povezavi s prebivanjem oz. z nadaljnjim prebivanjem in izdajo dokumentov za prebivanje državljanom Združenega kraljestva in njihovim družinskim članom, ki bodo zakonito prebivali v Sloveniji ob poteku prehodnega obdobja 31. decembra in nameravajo v Sloveniji še naprej prebivati tudi po poteku prehodnega obdobja.

Predlog ne nazadnje prenaša v nacionalni red evropsko direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair. Temeljni cilj je olajšati vstop tistim državljanom tretjih držav, ki prihajajo na območje EU-ja zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija.

Pri kazenskem postopku zaščita mlajših

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga novele zakona o kazenskem postopku in ga poslala v obravnavo v DZ. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da predlog predvideva številne rešitve, na podlagi katerih bodo pravosodni organi hitreje in učinkoviteje vodili postopke.

S predlogom novele se ureja tudi možnost podajanja ločenih mnenj na vrhovnem sodišču. Vzpostavlja se pravna podlaga za konferenčno opravljanje narokov na sodišču, vzpostavljajo se tudi pravne podlage za elektronsko poslovanje sodišč, je naštela Kozlovičeva.

Kot pomembno rešitev je poudarila tudi zaščito prič in mladoletnikov v postopkih na sodiščih, kjer bi se prikrili podatki o prebivališču, če bi bila oseba v nevarnosti.

Predlog bi tudi omejil ponovno zaslišanje oseb, mlajših od 15 let. Če bo to neizbežno, pa bo zaslišanje moralo biti opravljeno v varni sobi, je dodala ministrica.

Novela zakona o kazenskem postopku v slovenski pravni red prenaša tudi vsebino evropske direktive o zagotavljanju varstva mladoletnih osumljencev kaznivih dejanj. Po besedah Kozlovičeve je sicer v pripravi samostojni zakon za to področje. Namen direktive je, da se vsem osumljencem, mlajšim od 18 let, zagotovi taka procesna jamstva, da se prepreči morebitne storitve kaznivih dejanj v prihodnje ter zagotovi čim hitrejšo socializacijo in vrnitev v domače okolje. Na tem področju bo po besedah ministrice zagotovljeno široko usposabljanje za vse osebe, ki bodo delale v postopku z mladoletniki.

Kot so v vladnem uradu za komuniciranje navedli v sporočilu po seji vlade, pa je osnovni cilj predloga novele zakona o kazenskem postopku pravočasna prilagoditev procesnih določb, potrebnih za začetek delovanja Evropskega javnega tožilstva in Evropskega delegiranega tožilca.

Po pojasnilih pravosodne ministrice ne bo več sodne preiskave, ampak le še določena preiskovalna dejanja in obtožnica. Foto: BoBo
Po pojasnilih pravosodne ministrice ne bo več sodne preiskave, ampak le še določena preiskovalna dejanja in obtožnica. Foto: BoBo

Namesto sodne tožilska preiskava

S predlogom zakona se določajo procesna pravila za delovanje navedenih subjektov v okviru slovenskega pravosodnega sistema. Organizacijske vidike Evropskega javnega tožilstva in Evropskega delegiranega tožilca je uredila novela zakona o državnem tožilstvu, procesne vidike pa v pretežni meri ureja že veljavni zakon o kazenskem postopku.

Glede na specifično ureditev kazenskega postopka v Sloveniji, ki vključuje tudi sodno preiskavo, pa je bilo treba urediti nekatere posebnosti, tako da bo nacionalna ureditev skladna z ureditvijo po evropski uredbi, ki predvideva t. i. tožilsko preiskavo. Po pojasnilih Kozlovičeve tako ne bo več sodne preiskave, ampak le še določena preiskovalna dejanja in obtožnica. Preiskovalni sodnik pa bo garant zakonitosti pri teh preiskovalnih dejanjih. "Položaj osumljenca se ne bo spremenil, bo izenačen pri sodni preiskavi in državnotožilski preiskavi," je opozorila.

Delegirani tožilec bo po besedah ministrice omejen pri svoji pristojnosti in bo lahko obravnaval le kazniva dejanja v škodo sredstev EU-ja, za katera ocenjujejo, da jih bo v Sloveniji na leto okoli pet.

Vlada pa je že na začetku meseca v parlamentarno proceduro vložila tudi predlog zakona o varstvu osebnih podatkov na področju kaznivih dejanj, je spomnila Kozlovičeva. Po njenih besedah so se odločili za prednostno urejanje tega segmenta varstva osebnih podatkov, čeprav Slovenija dejansko zamuja pri implementaciji celotne direktive o varstvu osebnih podatkov. Za prednostno urejanje tega področja so se odločili, ker Sloveniji glede varstva osebnih podatkov na področju kaznivih dejanj grozi tožba.