Evropska komisija zahteva pojasnila glede tožilcev

Državnotožilski svet bo zaradi nezakonitega ravnanja vlade v postopku imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev Državnemu odvetništvu predlagal vložitev tožbe na upravno sodišče zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa in zahteve za izdajo začasne odredbe za začasno zadržanje objave javnega poziva, naložene ministrstvu za pravosodje od vlade, je napovedala predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič in opomnila, da državnotožilski svet z odločitvijo vlade sicer uradno še ni seznanjen. Pridobili so izjavo za javnost, ki je na spletni strani vlade, z uradno odločitvijo – niti v kakšni obliki niti na kateri pravni osnovi je bila sprejeta – pa niso bili seznanjeni, je dejala.

Glede navedb vlade, da Državnotožilski svet ni oblikoval dovolj obsežnega seznama kandidatov oziroma da bi namesto dveh moral predložiti najmanj šest kandidatov, je poudarila, da je zakon popolnoma jasen, postopek na Državnotožilskem svetu pa popolnoma transparenten in v skladu z zakonskimi določili.

"Pri evropskem javnem tožilstvu gre za oblikovanje liste treh kandidatov, pri evropskih delegiranih tožilcih pa za predlog dveh kandidatov (...). Tako da ni nikakršnega dvoma, da je bil postopek izpeljan v skladu z zakonom, za tem stoji tudi vsa pravna javnost," je poudarila.

Kakršno koli izločanje državnih tožilcev iz imenovanja bodisi na nacionalni bodisi na evropski ravni pa je, kot je opozorila, neutemeljeno in nezakonito.

Na vprašanje, ali sta tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir sploh še kandidata, pa je odgovorila: "Po našem mnenju na neki način še ni bilo odločeno tako, kot bi moralo biti, seveda sta kandidata po prvotnem pozivu. Ne vidim nobenih zadržkov, da ne bi bila kandidata."

Dodala je tudi, da bodo izrabili dane zakonske možnosti: "Gre za odločitev vlade po skoraj pol leta, tudi to samo po sebi nekaj pove."

Državnotožilski svet predlaga tožbo države

Opozorila pravosodnega komisarja

Evropska komisija je v stiku s slovenskimi oblastmi, da bi Slovenija čim prej izpolnila obveznosti glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, pa se je odzval evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Če ne bomo dobili pozitivnega odziva, bomo preučili vse možnosti, da bi prisilili Slovenijo k izpolnitvi obveznosti, je dodal.

Imeli smo veliko stikov s slovenskimi oblastmi na vladni ravni, da bi videli, ali bi bilo mogoče imenovati evropska delegirana tožilca, je na novinarski konferenci ob današnjem uradnem začetku delovanja Evropskega javnega tožilstva (EPPO) v Luxembourgu dejal Reynder glede zapletov pri imenovanju evropskih tožilcev v Sloveniji. "Doslej nismo dobili pozitivnega odgovora," je dodal.

Evropsko javno tožilstvo, ki bo zadolženo za preganjanje goljufij in zlorab evropskih sredstev, danes začenja operativno delo, čeprav Slovenija in Finska še nista imenovali delegiranih tožilcev.

Iz Evropske komisije v Slovenijo ostro sporočilo

Slovenska vlada se je pretekli četrtek namreč po več mesecih zavlačevanja odločila, da se razpis za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ponovi, ker Državnotožilski svet ni oblikoval dovolj velikega seznama kandidatov; po mnenju vlade bi moral predstaviti najmanj šest kandidatov.

Na novinarsko vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za sprožitev uradnega postopka proti Sloveniji za ugotavljanje kršitev zakonodaje EU-ja, je komisar Reynders odgovoril, da bodo slovensko stran najprej zaprosili za pojasnilo, zakaj je bilo pomembno ponoviti razpis za imenovanje obeh delegiranih tožilcev. Prav tako bodo slovenske oblasti pozvali k zelo transparentnemu postopku glede imenovanja.

Če v bližnji prihodnosti ne bomo dobili pozitivnega odziva, bomo preučili vse mogoče poti, da bi "prisilili Slovenijo, da izpolni svoje obveznosti" v skladu z evropsko zakonodajo, je dodal.

Ob tem ni izključil možnosti sprožitve postopka proti Sloveniji. "Seveda, pot nazaj do Luxembourga, do drugega dela evropskega pravosodnega sistema, je mogoča," je dejal komisar, pri čemer je namignil na Sodišče EU-ja, ki ima prav tako sedež v Luxembourgu.

A kot je ob tem poudaril, trenutno potekajo pogovori s slovenskimi oblastmi, da bi zagotovili, da izpolnijo obveznosti v prihodnjih tednih oziroma zelo kmalu.

Evropska unija od Slovenije pričakuje pojasnila
Lilijana Kozlovič je položaj ministrice za pravosodje zapustila po 14 mesecih. Odstopila je protestno zaradi nestrinjanja s potezo vlade, ki je prekinila postopek imenovanja evropskih delegiranih javnih tožilcev. Foto: BoBo
Lilijana Kozlovič je položaj ministrice za pravosodje zapustila po 14 mesecih. Odstopila je protestno zaradi nestrinjanja s potezo vlade, ki je prekinila postopek imenovanja evropskih delegiranih javnih tožilcev. Foto: BoBo

Finska in Slovenija še nista imenovali tožilcev

Tožilstvu, ki ga je Evropska unija vzpostavila leta 2017, se je pridružilo 22 članic od 27; vsaka bo imela enega tožilca na sedežu v Luxembourgu in najmanj dva v domači državi. Finska svojih še ni imenovala zaradi administrativnih zapletov; Slovenija pa zato, ker je vlada razveljavila postopek imenovanja. Kot zagotavljajo na evropskem tožilstvu, so pripravljeni na delo v vseh sodelujočih državah, predvidene so tudi začasne rešitve v tovrstnih izjemnih primerih, ko kadrovska imenovanja niso popolna.

Ko nacionalni sodni organi držav članic preiskujejo zlorabe evropskega denarja, se njihova pooblastila ustavijo na državni meji; evropsko javno tožilstvo bo nadnacionalni organ, prvo nadnacionalno javno tožilstvo, ki bo preiskovalo kazniva dejanja zoper proračun in finančne interese Evropske unije. Med njimi so goljufije, povezane z davkom na dodano vrednost, če vključujejo dve ali več držav članic in so vredne vsaj 10 milijonov evrov, pranje denarja, če ta izhaja iz goljufij zoper evropski proračun, korupcija, če ta vpliva na finančne interese Unije, je o delu tožilstva poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok.

V organu ne sodeluje pet držav

Za vzpostavitev tožilstva se je leta 2017 dogovorilo najprej 16 članic EU-ja, nato se jih je tej pobudi pridružilo še šest. Med njimi je tudi Slovenija. V Evropskem javnem tožilstvu ne sodeluje pet držav članic Evropske unije: Irska, Danska in Švedska, Madžarska in Poljska. Tožilstvo vodi Romunka Laura Codruța Kövesi, v osrednjem uradu v Luxembourgu z njo dela kolegij tožilcev iz vsake države, iz Slovenije je to Jaka Brezigar.

Evropski delegirani tožilci pa delujejo v državah članicah, so "oči in ušesa" evropskega javnega tožilstva na terenu, saj predstavljajo vez med centralo v Luxembourgu in nacionalnimi organi.

Kövesi: Pomanjkanje iskrenega sodelovanja

Slovenska vlada je, potem ko se več mesecev ni želela seznaniti z imenovanjem slovenskih delegiranih tožilcev, prejšnji teden odločila, da postopek ponovi. Za to se je vlada odločila, ker da Državnotožilski svet ni oblikoval dovolj velike liste kandidatov. Stroka je tovrstno pravno argumentacijo zavrnila. Odstopila je tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ki je poudarila, da je bil postopek imenovanja kandidatov izpeljan zakonito.

Kövesi je po odločitvi vlade dejala, da gre za očitno pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih organov z evropskim javnim tožilstvom, kar resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora evropskih sredstev v Sloveniji.

Premier Janez Janša je po drugi strani te očitke zavrnil in dejal, da "potemtakem tega nadzora na Švedskem in Danskem sploh ni", glede na to, da ti dve državi ne sodelujeta v pobudi.

Evropska komisija glede imenovanja tožilcev pričakuje pojasnila
O evropskih delegiranih tožilcih