Vlada je v predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu predvidela, da bi sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb. Vlada je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pripravila lani jeseni in do marca letos je prišel skozi drugo branje v DZ-ju. Tretje branje in s tem potrditev zakona je nato ustavila zahteva za razpis posvetovalnega referenduma, ki so jo vložili poslanci opozicijskih strank Levica, LMŠ, SD in SAB.

Kot menijo v delu opozicije, po predlaganem vladnem konceptu demografski sklad ne bo rešil težav pokojninske blagajne, ki naj bi zaradi povečanih izdatkov za pokojnine nastale v prihodnjih letih, ob tem pa bo omogočil neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. Koalicija pa na drugi strani meni, da mora sklad služiti potrebam vseh generacij, zato je predvideno, da se bodo sredstva sklada porabljala tudi za druge namene, in ne samo za pokojnine.

Zavrnili referendum o nacionalnem demografskem skladu

Predlagatelji referenduma opozarjajo na "kukavičje jajce"

Z zahtevo opozicije, naj se pred dokončnim glasovanjem glede zakona o nacionalnem demografskem skladu povprašajo volivci na posvetovalnem referendumu, se je seznanil tudi DZ. Po načrtih vlade bi nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb.

Gre za 8,6 milijarde evrov državnega premoženja, je v razpravi v DZ-ju spomnila Andreja Zabret (LMŠ) in opozorila, da je zakonsko besedilo spisano tako, da se vsi vzvodi upravljanja in nadzora sklada dajejo v roke političnih strank in vlade. Če bo demografski sklad ustanovljen v predlagani obliki, bo njegov prispevek v podhranjeno javno blagajno zanemarljiv, poleg tega želi vlada iz njega financirati tudi dolgotrajno oskrbo in družinsko politiko, je dejala. "Potrebujemo takšen sklad, da bo dejansko in izključno prispeval k zmanjšanju vrzeli v pokojninski blagajni," je pozvala.

Dejan Židan (SD) je predlog zakona označil za "še eno kukavičje jajce trenutno vladajočih". Upravljanje državnega premoženja bi združili pod eno streho, dobičke pa razpršili, namesto da bi jih uporabili za financiranje pokojnin v prihodnosti, je bil kritičen. Naj se sredstva od upravljanja državnega premoženja namenijo izključno za pokojnine, je dejala tudi Alenka Bratušek (SAB). "Premoženje mora ostati v lasti države, sklad pa naj ga le upravlja," je dejala in nadaljevala, da se morajo sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let, zagotovljeni morajo biti tudi dodatni viri. Le tako bo mogoče zagotoviti stabilne vire za pokojnine danes in tudi čez 40 let.

Predlog za razpis referenduma bodo po besedah Jurija Lepa podprli tudi nepovezani poslanci. Poslanci DeSUS-a imajo na demografski sklad različne poglede, zato ne bodo glasovali enotno, pa je napovedal Robert Polnar.

Poslanci obravnavajo predlog za razpis posvetovalnega referenduma

Iz koalicije očitki o zavajajočem vprašanju

Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je vse očitke zavrnil, zanikal pa tudi, da o predlogu zakona ni bila opravljena poglobljena javna razprava in da ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Pravne podlage in javna razprava za sprejetje zakona o demografskem skladu obstajajo že od leta 2014, je spomnil. Poudaril je še, da so bile v času prejšnjih vlad od leta 2013 do konca leta 2020 prodane kapitalske naložbe države v kar 45 podjetjih.

V koalicijskih poslanskih skupinah so razpisu referenduma enotno nasprotovali, tudi zaradi zavajajočega referendumskega vprašanja, kot je rekla Monika Gregorčič (SMC). Če bi imeli predlagatelji poštene namene, bi vprašanje predlagali v nekem poštenem duhu, je dejal Jožef Horvat (NSi). Suzana Lep Šimenko (SDS) pa je zagotovila, da pomeni zakon o nacionalnem demografskem skladu jasen napredek pri upravljanju državne lastnine, s čimer bo premoženje upravljano pregledno, varno in donosno.

Monika Gregorčič sicer predlog za razpis posvetovalnega referenduma razume kot politični manever zavlačevanja opozicije. "Predlog zakona naslavlja svoj temeljni cilj, to je zagotovitev preglednega, varnega in donosnega upravljanja naložb v lasti sklada s ciljem povečevanja vrednosti za sofinanciranje obveznega pokojninskega zavarovanja," je poudarila.

Predlogu za razpis referenduma so nasprotovali tudi v stranki SNS. "Gre za rušenje vlade in nič drugega," je dejal njihov poslanec Jani Ivanuša.

Pogovor s predsednico ZSSS Lidijo Jerkič

Sindikati pred parlamentom izrazili podporo referendumu

Podporo izvedbi posvetovalnega referenduma o nacionalnem demografskem skladu so med tem, ko je v DZ-ju potekala razprava, pred njim izrazili predstavniki šestih sindikalnih central. Simbolično manifestacijo so pripravili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.

Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je v izjavi ob tej priložnosti pojasnila, da so se zbrali v podporo glasovanju za predhodni posvetovalni referendum. To bo po njenih besedah hkrati lahko tudi znak, da vlada s socialnim dialogom meni resno. Kot je spomnila, so se sindikalne centrale umaknile iz socialnega dialoga prav zaradi tako pomembnih zakonov, kot je zakon o nacionalnem demografskem skladu. "In glede na to, da referendum v primeru sprejetja zakona v vsakem primeru bo, če ne predhodni, pa naknadni, ki ga bomo organizirale sindikalne centrale, je zdaj še točka, ko lahko tega naknadnega, vključno s stroški, preprečimo," je še dejala Jerkič.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je prepričan, da imajo poslanke in poslanci ‒ če resno jemljejo to, da izražajo ljudsko voljo in se ne naslanjajo na strankarsko disciplino ‒ zdaj priložnost, da izglasujejo posvetovalni referendum in dajo priložnost ljudstvu, da pove, kaj si o tem zakonu misli. To bi bilo po njegovem mnenju najkoristnejše ravnanje poslank in poslancev, "še posebej v trenutku, ko je parlament v resnici blokiran in je vprašanje, ali dejansko odraža, kar meni večina ljudstva".

Že predvidoma v petek se bodo poslanci zbrali na novi izredni seji. Pričakovati je, da bo kolegij predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča na današnji seji nanjo uvrstil tudi predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, s katero bi popravili tehnično napako, zaradi katere je iz priloge zakona izpadlo sedem naselij. S sprejetjem se mudi, ker bo 11. julija referendum o zakonu o vodah.