Številne evropske države že omogočajo tovrstne plaftorme. Aplikacije za digitalno naročanje prevoza pa so na voljo tudi v Sloveniji, a imajo številne omejitve. Foto: EPA
Številne evropske države že omogočajo tovrstne plaftorme. Aplikacije za digitalno naročanje prevoza pa so na voljo tudi v Sloveniji, a imajo številne omejitve. Foto: EPA

Vlada je znova zagovarjala rešitve, ki prinašajo posodobitev in digitalizacijo področja ter po njenem ne posegajo v delovna razmerja. Opozicija pa je bila vnovič kritična, da gre za lobistični zakon, ki bo močno vplival na socialni položaj izvajalcev prevozov. Vladi je očitala, da v zakonu črta vse nujne varovalke. Po mnenju opozicije bi morala vlada oblikovati ustrezen pravni okvir za zaščito delovnih razmerij.

Vrtovec: Nič o delovnopravnih razmerjih

Minister Jernej Vrtovec. Foto: BoBo/Borut Živulović
Minister Jernej Vrtovec. Foto: BoBo/Borut Živulović

Odbor za infrastrukturo je zavrnil vsa dopolnila opozicijskih strank in sprejel dopolnila koalicijskih. A ti so le deloma upoštevali opozorila zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Ta je opozorila na številne pomanjkljivosti in na nejasne rešitve.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je poudaril, da se predlog v ničemer ne dotika delovnopravnih razmerij in davčne zakonodaje ter da bodo morali imeti vozniki ustrezno licenco in delovno razmerje. Cilj zakona je več mobilnosti, mogoče bo naročanje prevoza prek aplikacije ob vnaprej znani ceni, avtomobilu, vozniku in relaciji. Ob tem je zavrnil vse kritike, ki na predlog zakona letijo od sindikatov in opozicije.

Taksisti odločno proti

Komisija državnega sveta rešitev predloga ni podprla, najbolj pa jim nasprotuje Sindikat taksistov Slovenije. Taksisti so popoldne pred DZ-jem na to opozorili s protestnim hupanjem. Predsednik sindikata Dejan Jefima je opozoril, da zakon odpira vrata Uberju, katerega poslovni model temelji na dampingu.

Tudi generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa iz zvez Slovenije Saška Kiara Kumer je dejala, da gre za multinacionalke, ki z dampingom izrinejo konkurenco, nato pa dvignejo cene in stisnejo voznike. Uber izgublja tožbe, minister za delo pri nas pa gleda stran, namesto da bi našli ustrezen delovnopravni okvir, je menila.

Grobelnik: Za digitalizacijo in posodobitev Slovenije

Marko Grobelnik je glasnik digitalnih tehnologij. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Marko Grobelnik je glasnik digitalnih tehnologij. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Zakon so pozdravili direktor AV Living Laba Daniel Avdagič, direktor GoOptija Marko Guček in Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan. Ta po navedbah prvega prispeva k digitalizaciji in posodobitvi Slovenije. Po navedbah drugega bomo lahko preboj v smeri zelenega dosegli le s spremembami, z obstoječo zakonodajo, ki pozna le redne linije in taksimeter, tega ne bomo mogli narediti.

Grobelnik je menil, da bo v prihodnosti elektrifikacija močno posegla v trg zaposlitev. Peter Mirt, predsednik odbora avtobusnih prevoznikov pri OZS-ju, se je medtem zavzel za to, da naj se standardni ne znižujejo in da je na trgu nujen učinkovit nadzor.

Hopin: Kot Uber bi lahko delovali še danes. Pa ne smemo.

Politična mnenja

Tadeja Šuštar (NSi) je tako kot v ponedeljek na odboru za delo predstavila svojo izkušnjo z delom taksistke v Ljubljani. Poslanci iz koalicije in opozicije so se strinjali, da trg taksistoritev ne deluje dobro. A opozicija je presodila, da so prakse, ki jih je opisala, nezakonite in prepovedane, s tem zakonom pa jih bo vlada legalizirala, je menil Miha Kordiš (Levica). "Uber je deregulirana in najbolj groba oblika kapitalizma," je dejal.

Ljubo Žnidar (SDS) je ugotavljal, da nekaterim ustrezajo neurejenost področja, manjša konkurenca in izkoriščanje šoferjev in da zato nočejo, da bi se kar koli spremenilo. Boris Doblekar (SDS) je predlagal, naj se "pusti času čas" in se zakon, ko se bo videlo, kako bodo stvari delovale, po potrebi spremeni. Mihael Prevc in Andrej Černigoj iz NSi-ja sta poudarjala dobre strani predloga in navedla tudi rešitve, ki se ne nanašajo le na področje taksiprevozov.

Po mnenju Soniboja Knežaka (SD) se je vlada digitalizacije lotila na napačni strani, z Uberjem. "Digitalizacija je nuja. A delovnopravna zakonodaja ne sledi trendom. Kot družba moramo odgovoriti tudi na sociološke teme," je poudaril. Tudi Jani Möderndorfer (LMŠ) je menil, da ob digitalizaciji pozabljamo na posledice in ne da zakonodaje ne prilagajamo novostim. Tako je po njegovem, denimo, tudi s področjem vplivnežev, ki neobdavčeno mastno služijo.

Edvard Paulič (LMŠ) je opozoril na črtanje pomembnih pogojev, Robert Pavšič iz LMŠ-ja pa je menil, da bi morali voznike, dokler je izvajanje taksislužbe socialni korektiv, še posebej ščititi. "Zakon nič ne ureja, omogoča dodatno pot, da se bo trg zaostril, da se bo še bolj zlorabljalo in izkoriščalo," je dejal.

Andreja Rajha (SAB) veseli, da je ministrstvo prepoznalo njihov predlog, da se upokojencem zagotovi brezplačni mestni prevoz, a si želi, da bi bila to obveza. Glede načina digitalizacije ponudnikov taksiprevozov pa dvomi glede primernosti. Željka Ciglerja (Levica) in Dejana Židana (SD) skrbi, kakšne bodo finančne posledice za državo in kaj bo s socialnim položajem zaposlenih. "Postaviti bi morali varovalni sistem," je menil Židan.

Video: Posnetek seje v dveh delih

29. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 2. del
29. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, 1. del