Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Stanje na terenu je skrb vzbujajoče, svetovalne službe so kadrovsko podhranjene, poudarjajo in dodajajo, da so na to med epidemijo ves čas opozarjali tudi pristojno ministrstvo, a naleteli na neposluh in nerazumevanje. Konec marca so na ministrstvo naslovili tudi predlog za spremembo normativov, ob pomanjkanju odziva pa so ga v nadaljevanju podprli tudi s pismi podpore uglednih strokovnjakov in institucij s področja šolstva, zdravstva in sociale. "V kratkem mesecu smo uspeli zbrati več kot 100 pisem podpore uglednih strokovnjakov, ministrstvo in zavod RS za šolstvo pa v tej zgodbi ostajata precej neodzivni instituciji," je pojasnila predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije (DŠSDS) Ajda Erjavec. "Svetovalni delavci ne moremo več čakati, rešitve potrebujemo še pred začetkom novega šolskega leta," je še poudarila.

"Če povzamem na kratko, bi trenutna sprememba normativov v osnovni šoli bila, da je en svetovalec zaposlen na 18 namesto na 20 oddelkov, v vrtcih pa namesto na 30 na 20 oddelkov en svetovalni delavec," je ponazorila Erjavec. Po njihovi oceni je to nujni predkorak za nadaljnje krepitve mreže svetovalnih delavk in delavcev, če želijo nato uvajati tudi vsebinske spremembe. Svetovalno delo v vzgojno-izobraževalnih institucijah se je v zadnjih letih sčasoma spremenilo v "gašenje požarov", o učinkovitem reševanju težav in sistematični preventivi pa ne duha ne sluha. Erjavec je še poudarila, da je bilo ravno zaradi dolgoletnega zanemarjanja preventive letošnje leto za otroke in mladostnike bistveno težje, kot bi bilo v razmerah delujoče mreže pomoči.

"Šole so pomemben varovalni dejavnik na področju duševnega zdravja otrok"

Da se je v preteklem šolskem letu izkazalo, da šola oz. vzgojno-izobraževalne institucije v Sloveniji predstavljajo pomemben varovalni dejavnik na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, pa je poudarila Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Ker imajo v določenem življenjskem obdobju z osnovno šolo in v večini tudi z vrtci stik prav vsi državljani, je to tudi najboljše izhodišče za izvajanje preventive na področju duševnega zdravja. V vrtcih in v šolskem prostoru je namreč mogoče pozitivno vplivati na razvoj duševnega zdravja tudi pri tistih posameznikih, ki so šibkejše opremljeni za samostojno iskanje pomoči v drugih institucijah – in ravno ti so najbolj ogroženi oz. ranljivi.

V šolskem prostoru je tudi mogoče relativno hitro prepoznati težave in hitro ukrepati oz. posameznike z večjimi težavami napotiti k ustreznim specialistom. "V tem smislu je šolska svetovalna služba v slovenskem prostoru dragocen mehanizem, saj je v teoriji opremljena za individualno in skupinsko preventivno delo z otroki in mladostniki, pa tudi z vzgojitelji in učitelji. Da pa bo to v praksi izvedljivo, je treba bistveno okrepiti mrežo izvajalcev," meni Maučec Zakotnik. Dodala je še, da Nacionalni program MIRA predvideva vključevanje celovitega koncepta krepitve in podpore duševnemu zdravju otrok in mladih v VIU, vključevanje dokazano učinkovitih programov preventive in zgodnjih intervencij za otroke s težavami na področju čustvenih in socialnih kompetenc ter z anksioznimi motnjami.

"V zadnjem času ni ustreznega odziva na ministrstvih, ni povezanega delovanja, nerazumljivo je, da ob toliko pozivih povezane stroke naletimo na gluha ušesa. Kot upravljavci implementacije programa smo se udeležili sestanka na šolskem ministrstvu, da bi našli skupno pot, da bi uvedli sistemske programe, ki bi odgovarjali na sodobne potrebe mladih in družin. Na žalost smo razočarani odšli, ne da bi se dogovorili za celostni pristop. Menim, da je treba nadalje naslavljati odgovorne, zadnji čas je za ukrepanje na področju duševnega zdravja mladih," je opozorila.

Zaradi neustreznih normativov, ki iz leta v leto bolj pokajo po šivih, pa se največkrat zgodi, da v vzgojno-izobraževalni ustanovi deluje ena sama svetovalna služba, ki pa "ne more in ne zmore izvajati vseh nalog, ki se od nje pričakujejo", pa je dejala Mojca Juriševič, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju v okviru Društva psihologov Slovenije. Po njenih besedah obstaja tudi resna nevarnost, da se strokovno široko zastavljena področja delovanja svetovalne službe začnejo spreminjati v "hiter servis za kratkoročno nudenje najrazličnejših uslug, ki pa je daleč od njenega poslanstva". Opisana problematika pa je nov vrh dosegla v času izobraževanja na daljavo. V tem času so se namreč še posebej povečale potrebe po psihološki podpori in pomoči, saj je izjemna situacija sprožila val izjemnih psihosocialnih odzivov pri otrocih, mladostnikih, odraslih, starših in tudi pri strokovnih delavcih. Po drugi strani pa se je pokazal siceršnji primanjkljaj psihologov v šolski svetovalni službi, je še opozorila Juriševič. "Ne nazadnje, marsikateri šolski svetovalni delavec se je še posebej v zadnjem letu znašel v stiski, kam napotiti otroka ali mladostnika, ki je potreboval pomoč psihologa, saj so tudi zunanje ustanove, s katerimi vrtci in šole sodelujejo, zaradi kadrovske podhranjenosti preobremenjene, kar se posledično kaže v nedopustno dolgih čakalnih dobah."

Da je šolanje na daljavo pustilo posledice pri številnih dijakih, je povedala predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin. Pokazalo se je, da se je duševno zdravje dijakov med epidemijo zelo poslabšalo, nekateri so čutili globljo duševno stisko, anksioznost, depresijo, pri nekaterih so se pojavile tudi samomorilske težnje. "Za nami je težko leto, najhuje je bilo to, da jim je bil otežen dostop do pomoči zaradi pomanjkanja svetovalnih delavcev," je izpostavila.

Tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je spomnil, da so konec marca na ministrico za izobraževanje Simono Kustec naslovili zahteve po takojšnjih spremembah v svetovalni službi v vzgoji in izobraževanju s predlogi za spremembe pravilnikov pri normativih za svetovalno delo, a ta ni vzpostavila "dialoške strukture". "Opozorila so bila izrečena, stanje na področju duševnega zdravja je enako alarmantno, duševnega zdravja se ne da stehtati in ni tako očitno, pa vendar bi človek od šolskih oblasti pričakoval najmanj to, da bi reagirale in se odzvale na to."

Epidemija duševnih stisk