#epidemija: Šolanje na daljavo

"Čeprav je izobraževanje na daljavo za dijake na začetku predstavljalo počitnice, se je pokazalo veliko negativnosti," priznava Maja Kalin. Maturantka Gimnazije Vič v Ljubljani navaja, da je osvojena učna snov na slovenskih šolah med epidemijo "dejansko slabša, saj nismo preverjali ali ocenjevali znanja".

Ob tem navaja, da vse šole niso imele enako kakovostnega izvajanja pouka, da so imeli profesorji težave z uporabo digitalnih orodij, da šole niso imele enakih učnih smernic, kar je vodilo v še večjo neenakost med dijaki v Sloveniji. "Poleg tega pa dijaki nimamo več motivacije za šolo in opravljanje šolskih obveznosti."

Med poukom tudi igranje videoiger in gledanje filmov
Že novembra lani smo na MMC-ju pisali o tem, kako dejansko poteka pouk na daljavo: "Otrok bo dejal, da dela le za šolo, a ima v ozadju odprte zavihke z YouTubom, z videoigrami, družbenimi omrežji, serijami, filmi. Nekateri se priklopijo na Zoom in gredo spet spat," je takrat primere iz prakse pojasnila psihologinja Špela Reš iz Logouta.

Kako (zares) poteka pouk od doma? Nekateri igrajo igre, drugi gredo spat, tretji pa se res učijo.

Nove metode plonkanja

A Maji Kalin, ki je sicer tudi predsednica Dijaške organizacije Slovenije, se uporaba izraza izgubljena generacija kljub vsemu zdi pretirana: "Vse, kar se je zgodilo, spet ni tako velika stvar, da ne bi mogli čez njo. Veliko smo se naučili, predvsem o sebi, kaj nas zanima, v čem smo dobri, kaj lahko izboljšamo. Upam, da nam bo vse to na fakulteti pomagalo."

Slovenski dijaki navajajo, da nimajo več motivacije za šolo in opravljanje šolskih obveznosti. (fotografija je simbolična). Foto: Pixabay
Slovenski dijaki navajajo, da nimajo več motivacije za šolo in opravljanje šolskih obveznosti. (fotografija je simbolična). Foto: Pixabay

Pa bodo ocene ob vrnitvi v šolo slabše? "Če bodo slabše, bodo zato, ker bodo obsežnejši testi in se bo težje naučiti toliko snovi, in ne zato, ker je bilo lažje dobiti ocene ali so nekateri prepisovali." Šolarji so med epidemijo seveda skovali nove izvirne metode prepisovanja – tiste z vrtenjem ovitka edigsa in polepljenimi kemičnimi svinčniki so zamenjali z odprtim Wordovim dokumentom, z zaslonom, polepljenim z listki, postavitvijo računalnika za računalnikom in celo s klicem sošolca na telefonsko slušalko, ki je kot gledališki prišepetovalec pomagal v klicu v sili pri odgovorih.

Na vprašanje, ali so slovenski učenci resnično v velikem zaostanku z učno snovjo, kar so po drugem zaprtju navajali nekateri učitelji sami, nam je predsednik Združenja ravnateljev in ravnateljic Gregor Pečan pisno odgovoril (poslano 15. februarja 2021): "NIHČE v državi za zdaj še ni izvajal kake raziskave niti učenci niso pisali nobenega preverjanja. Predlagam vam, da ne funkcionirate na bazi govoric."

Predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin. Foto: Maja Kalin/osebni arhiv
Predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin. Foto: Maja Kalin/osebni arhiv

Že dober mesec pozneje pa je za medije izjavil, da "po poldrugem mesecu od vrnitve učencev v šolske klopi v združenju ravnateljev opažajo padec ravni znanja,", da "ni vse tako črno" in da po njegovem mnenju "ne moremo govoriti o izgubljenih generacijah". Konec marca so se šole in vrtci že tretjič v enem letu zaprli za enajst dni (1.–11. aprila 2021), šolanje je potekalo na daljavo.

Država ovadila dijake – protestnike
V drugem valu epidemije so bile šole v Sloveniji zaprte najdlje v Evropski uniji, in sicer od 9. novembra 2020 pa vse do 8. februarja 2021 za prvo triado, 15. februarja so v šolske klopi sedli učenci druge in tretje triade.

Da tovrsten način poučevanja ni vzdržen, so opozarjali dijaki, ki so 9. februarja izvedli bojkot pouka na daljavo kot del iniciative Zahtevam šolo in bili zaradi protesta tudi oglobljeni. Mariborska okrajna sodnica je dva meseca pozneje napovedala ustavitev prekrškovnega postopka zoper mladoletnega dijaka, ki je takrat sodeloval na mirnem protestu na Trgu svobode v Mariboru.

Naj ob tem povzamemo študijo univerz v Oxfordu in Stockholmu, v kateri so primerjali znanje učencev pred zaprtjem šol lani in s preverjanji znanja v treh letih predtem.

Ugotovili so, da je bil med 350.000 nizozemskimi osnovnošolci upad znanja enak petini šolskega leta, kar je enako osmim tednom. Ravno toliko časa pa so bile zaprte šole na Nizozemskem.

Postopek proti mariborskemu dijaku bo ustavljen, sodnica se je v imenu sodstva opravičila

Opravljanje prakse po "Teamsih"
Pomanjkanje znanja in razumevanja učne snovi pa potrdi tudi Borut Fajs, maturant Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju, smer strojni tehnik. "Dijaki poklicnih šol smo bili najbolj oškodovani, saj naše izobraževanje temelji na osnovah praktičnega pouka, kar nam je profesor pokazal pri rednem pouku. Če se učimo o stroju za struženje, nam profesor v živo pokaže trike, ki si jih v teoriji ne moreš predstavljati," pove Fajs, med drugim član predsedstva Dijaške organizacije Slovenije.

Druga težava je bila slaba digitalna opremljenost, nadaljuje: "Pri delu na daljavo nismo uporabljali licenčnih računalniških programov, ki so zelo dragi. Zato so profesorji poiskali podobne programe, ki pa niso imeli vseh funkcij. Ker ti programi zahtevajo veliko prostora in ker doma nismo imeli vsi enako zmogljivih računalnikov, so nekateri zmrzovali in smo jih morali med poukom čakati."

Foto: EPA
Foto: EPA

Fajs ugotavlja, da je praktičnega znanja primanjkovalo predvsem v nižjih letnikih, kjer imajo prakso dvakrat tedensko. "V višjih letnikih smo se že znašli, saj smo dovolj samostojni, če pa bi bil zdaj v prvem letniku, pa si ne predstavljam, kako bi šlo. Zanje je to moralo biti peklensko."

Dijaki, ogorčeni zaradi prejetih glob, napovedujejo nove proteste

Raziskava: vsi otroci nimajo računalnika ali mirnega prostora za učenje
Tudi raziskava Inštituta 8. marec o posledicah šolanja na daljavo je pokazala, "da so razmere za šolanje otrok slabše, kot se navajajo v javnosti". "Vsi otroci nimajo svojega računalnika, nimajo mirnega prostora za učenje. Vsi tudi nimajo svojega telefona," pojasni Mark J. Užmah, vodja raziskave.

Podatki anketnega vprašalnika (na spletnem portalu 1ka je bil izveden med 6. in 11. januarjem 2021, sodelovalo je 2644 anketirancev) so naslednji: skoraj četrtina otrok (23,1 %) ni imela mirnega prostora za delo, skoraj tretjina (32,1 %) ni imela svojega računalnika, več kot polovica (slabih 52 %) si računalnik deli z drugimi člani gospodinjstva. Skoraj polovica nima svojega telefona (45,3 %). V povprečju pa so bili otroci pred zasloni od štiri do šest ur.

Večja izčrpanost odraslih pri usklajevanju obveznosti

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Evropska raziskava o psihosocialnih učinkih šolanja doma med epidemijo covida-19, razlika med sedmimi evropskimi državami in med otroki z razvojno motnjo ali brez nje (B-RM), izvedena med 28. aprilom in 21. junijem lani v sedmih evropskih državah, ugotavlja, da so starši iz Švedske, Belgije, Združenega kraljestva, Nemčije, Španije, Nizozemske in Italije zaradi šolanja otrok doma poročali o višji stopnji stresa, skrbi, družbene osamljenosti in nasilja za štirimi stenami. Nekateri so posegli po alkoholu in mamilih.

Med 6200 anketiranci jih je imela tretjina otroke z razvojnimi motnjami. Na vprašanje, ali jih skrbi, da se bo otrokovo stanje še poslabšalo, je pritrdilo 51,6 odstotka staršev otrok z razvojno motnjo in 37,6 odstotka B-RM. Zaradi dodatne obremenitve je bilo pod stresom 57,6 odstotka staršev otrok z razvojnimi motnjami in 49,5 B-RM. Veliko staršev in skrbnikov je šolanje doma ocenilo kot zelo slabo (19,2 %), podporo šole kot nezadostno (36,8 %) in nemogoče je, da bi bilo takšno izobraževanje sploh lahko učinkovito (16,7).

Po letu dni epidemije drugače ljubimo, žalujemo in živimo

Podobno ugotavljajo tudi na Inštitutu 8. marec, saj "starši poročajo o bistveno večji izčrpanosti kot sicer in o tem, da imajo težave pri usklajevanju svojih obveznosti", pritrdi Užmah, ki poudari, da je vprašalnik izpolnila večina žensk. "One so bile tiste, ki so pomagale otrokom pri učenju na daljavo, opravljale gospodinjska opravila in še svoje delo hkrati. Trojna obremenitev torej. Tradicionalna razdelitev dela po spolu se je tako še bolj utrdila."

Dohodek gospodinjstev se je zmanjšal
Zgoraj omenjena raziskava Inštituta 8. marec, ki je nastala prostovoljno in pri kateri je sodelovala tudi metodologinja z oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani Jasna Mažgon, pa je zanimiva še z enega vidika: zanimalo jo je, kako je šolanje na daljavo vplivalo na gospodinjstva oziroma ali so se v tem času povečale socialne in družbene neenakosti?

Podatki kažejo, da se pri 52,3 odstotka anketirancev (največ jih je bilo iz osrednjeslovenske, podravske, goriške in savinjske regije) dohodek ni spremenil, pri 5,2 odstotka se je povečal, pri 42,5 odstotka pa znižal. "Čeprav ni bilo stroškov s šolo ali vrtcem, so se spremenile oblike dela, veliko ljudi je izgubilo službo. Zakaj se je dohodek znižal, ne vemo, a dejstvo je, da se je," poudari Mark J. Užmah.

Foto: EPA
Foto: EPA

Zaradi omejevanja gibanja najvišji delež debelih otrok v Sloveniji do zdaj
Na začetku članka omenjena evropska raziskava opozarja, da šola ni pomembna le za učenje, ampak tudi z vidika pravilne prehrane, gibanja, socialnih stikov in zagotavljanja psihološke pomoči otrokom.

Trendi sprememb gibalne učinkovitosti osnovnošolcev v obdobju 1989–2020. Foto: Fakulteta za šport
Trendi sprememb gibalne učinkovitosti osnovnošolcev v obdobju 1989–2020. Foto: Fakulteta za šport

Kako alarmantne posledice omejevanja telesnih dejavnosti je povzročila epidemija na šolarjih, je opozorila raziskava fakultete za šport. Meritve po prvem valu epidemije (junij 2020) so pokazale, da je upadla gibalna učinkovitost otrok, delež tistih z debelostjo pa je celo največji v zgodovini spremljanja.

Nove smernice: najstniki za digitalnimi zasloni največ dve uri na dan
Poleg tega pa se je med otroki posledično povečala zasvojenost z digitalnimi zasloni. Poleg tistih od štiri do šest ur dela na računalniku za šolo se nekateri učenci od njih niso odlepili tudi po tem, opozarja Špela Reš. Prav zato je delovna skupina za obvladovanje časa pred zasloni za otroke pripravila prve slovenske smernice za uporabo zaslonov (televizija, tablica, računalnik, pametni telefon, pametna ura), pri čemer je čas uporabe odvisen od starosti:

Kakšne bodo posledice "zamrznitve odraščanja"?

Največ škode povzročene študentom, med katerimi je vse več duševnih stisk
Na začetku aprila je v medijih odjeknila informacija, da je vse več duševnih stisk tudi med študenti, ki imajo znake depresivnosti in anksioznosti, zaradi česar je več zlorabe alkohola in psihoaktivnih snovi. 89 odstotkov študentov je depresivnih in anksioznih, več je zlorab alkohola in psihoaktivnih snovi.

Študenti so še posebj ranljiva skupina, saj so finančno odvisni od drugih, zaradi česar so se morali številni vrniti domov. Številni slovenski psihologi ob tem opozarjajo, da se je med epidemijo največja škoda zgodila ravno študentom, ki so v t. i. postadolescenčnem življenjskem obdobju, ko se poskusijo osamosvojiti, epidemija pa je njihov prehod v odraslost upočasnila.

"V tem obdobju smo se naučili, da gremo sami čez svoje težave. Zdi se mi, da smo se vzgojili v robote, ki bodo težko zaupali drugim, kar je problematično za našo prihodnost," pa pripoveduje Maja Kalin.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Poskusi samomora in samopoškodovanja med mladostnik
Psihologinji Špeli Reš je razumljivo, da je šolarjem in otrokom med epidemijo najbolj manjkal socialni stik, "saj so v življenjskem obdobju, v katerem je to njihova prioritetna razvojna naloga". V zadnjem letu je obravnavala tudi primere poskusa samomora in samopoškodb, saj se fant in dekle zaradi prepovedi prečkanja občin nista mogla videti.

"Te primere smo rešili z zelo intenzivno pomočjo, v katero so se vključile tudi druge službe." V nekaterih primerih so se mladostniki znašli sami, "na kolo in v drugo občino, v enem primeru pa so starši fanta privolili, da je dekle pri njih živelo dva tedna".

Epidemija je v šolanje prinesla tudi pozitivne spremembe
A epidemija je ob vsem prinesla tudi nekaj plusov, opozori psihologinja. Med njimi je funkcionalna uporaba digitalnih naprav, kot so odpiranje dokumentov, uporaba spletne pošte, PowerPointa in spletnih platform za komuniciranje, in to tako za učence kot za učitelje. Številne šole so morale posodobiti svoje sisteme ali pa jih osvojiti, pa čeprav so se jih do zdaj na vse pretege otepale. "Prav tako pa smo med epidemijo začeli malo bolje ceniti komunikacijo in druženje v živo ali pa hoditi v šolo, če govorimo o mladostnikih, kar je bilo prej večini neprijetno."

O dejanskih posledicah šolanja na daljavo, t. i. izgubljeni generaciji in njihovi apatiji pa bomo verjetno morali pisali v naslednjih letih.