Sindikati so pri spremembi pokojninskega zakona leta 2012 poudarjali nujnost ustanovitve sklada, ki naj "s preglednim, poštenim in učinkovitim upravljanjem skupnega državnega premoženja" prispeva k sofinanciranju pokojnin, ko bo to najbolj potrebno. "A zakon o nacionalnem demografskem skladu, ki ga obravnavate na seji državnega zbora, ki poteka ta teden, ni uresničitev tega cilja," so v pismu zapisale centrale – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Pergam, Neodvisnost, KS 90 in Alternativa.
Med razlogi proti navajajo, da daje zakon vse vzvode za upravljanje in nadzor v roke političnim strankam in vladi ter ne zagotavlja vključenosti predstavnikov aktivne populacije. Poleg tega zakon vse premoženje države koncentrira na enem mestu, kar da je problematično tako z vidika upravljanja kot tudi z vidika ustreznosti prenašanja določenih kapitalskih naložb v sklad, katerega namen naj bi bil zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.
Zakon tudi ne ustanavlja rezervnega pokojninskega sklada, ki bi temeljil na medgeneracijskem sporazumu in bi ga nadzorovali tudi tisti, ki so premoženje ustvarjali – zaposleni v zasebnem in javnem sektorju.
Predlagana ureditev ne bo dosegala cilja zagotavljanja stabilnosti pokojninskega sistema, ki se bo pred največjimi preizkušnjami znašel čez od 15 do 20 let, saj zakon predvideva uporabo sredstev sklada tudi za tekočo porabo in zgolj del sredstev namenja za akumulacijo, tudi glede zadnjega pa je mogoče odstopanje, opozarjajo.
Predvideni so izdatki za namene, ki niso naloga demografskega sklada
Poudarjajo tudi, da bodo zaposleni v zasebnem (500 milijonov evrov) in javnem sektorju (900 milijonov evrov) izgubili nadzor nad upravljanjem sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje v skladih, ki so dogovorjeni v kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence.
Proti zakonu so tudi, ker ni predvidenih novih virov sredstev za sklad, ki bi poleg kapitalskih naložb povečevali sredstva sklada in zagotavljali zadostne vire za sofinanciranje izdatkov za pokojnine.
Poleg tega zakonu nasprotujejo, ker so predvideni izdatki za namene, ki niso naloga demografskega sklada, in so tudi nedefinirani. Tako menijo, da bi moral izdatke za ukrepe družinske politike zagotavljati proračun. Enako velja, dodajo, za izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki bi jo bilo treba urediti s posebnim zakonom in vzpostavitvijo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo s samostojnim virom financiranja v obliki nove prispevne stopnje.
DZ bo o predlogu zakona v tretji obravnavi razpravljal v sredo, glasovanje pa je predvideno za četrtek. Sindikalne centrale napovedujejo, da bodo, če bo predlog sprejet, začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Novi predsednik DeSUS-a: Predlog zakona ni to, za kar se zavzema DeSUS
Kot pravi, se morajo poslanci sami odločiti, kako bodo ravnali. "Vse je zdaj najprej odvisno od tega, kako se bodo odločili poslanci glede glasovanja, na tej osnovi pa bodo drugi teden zasedali organi stranke in se odločili, kako naprej," je dejal. Že pred dnevi pa je v pismu zapisal, da bo stranka vztrajala pri ureditvi položaja upokojencev, poslanci DeSUS-a pa naj temeljito premislijo, ali je "po vsebini pomanjkljiv predlog", ki ga v DZ-ju čaka tretje branje, ustrezen. Ob tem je izrazil mnenje, da so vodstva DeSUS-a zamudila čas za ureditev vsebin iz zakona o demografskem skladu. Zdaj, ko je predlog zakona v tretjem branju, pa da sprememb ni mogoče predlagati. Zato bo treba dejavno sodelovati in bedeti nad klasifikacijo premoženja in sprejemom strategije upravljanja naložb ter nad porabo premoženja sklada, poleg tega pa zagotoviti predstavnike DeSUS-a v organih sklada in bdeti nad roki izvajanja vsebine zakona, še pravi Jasnič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje