Neuradno zasedanje ministrov, pristojnih za okolje in podnebne spremembe, bo potekalo do srede v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. Glavna tema današnjega dopoldanskega srečanja je bil omenjeni zakonodajni sveženj. Vodenje razprave o svežnju Pripravljeni na 55 za Slovenijo namreč predstavlja eno izmed najvišjih prednostnih vsebin.

Sveženj vključuje vrsto zakonodajnih aktov za doseganje ambicioznega podnebnega cilja – zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030, kar nam bo po Vizjakovih besedah omogočilo, da na uravnotežen način dosežemo dolgoročni cilj, po katerem bo Evropa do leta 2050 prva podnebno nevtralna celina.

Med predlaganimi ukrepi so med drugim uredba o trgovanju z emisijami v sektorjih prometa in stavb, poostritev dosedanjega sistema EU-ja za trgovanje z emisijami, ukrepi za preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida, večja poraba in proizvodnja energije iz obnovljivih virov in večja energetska učinkovitost, je pojasnil Vizjak.

Pri tem je poudaril, da sistem EU-ja za trgovanje z emisijami (EU ETS) ostaja temelj podnebne politike, v njegovem jedru je načelo, da onesnaževalec plača za povzročeno škodo.

Hkrati vključuje tudi tržne spodbude za zmanjševanje emisij. "Pri tem bo sicer ključna tudi vloga predlaganega podnebno-socialnega sklada, katerega namen je zagotoviti enakost vseh gospodinjstev v času tehnološke preobrazbe," je dejal minister. V sistem ETS bo po novem vključen tudi pomorski promet.

"Naš cilje je uravnotežen prehodni energetski pravni okvir, s katerim bomo dosegli dogovorjene podnebne cilje. Delitev bremen med državami članicami mora biti pravična in stroškovno učinkovita, k temu pa morajo prispevati vsi gospodarski sektorji. Zagotoviti moramo enak položaj vsem gospodinjstvom in konkurenčnost naših gospodarstev," je poudaril Vizjak.

Slovensko predsedstvo meni, da je učinkovito doseganje ciljev vsake države članice ključnega pomena, je povedal. Minister je pri tem poudaril, da imajo različne države različna izhodišča za doseganje zastavljenih ciljev, zato univerzalnih rešitev ni.

Okoljski minister je zagotovil tudi, da bo slovensko predsedstvo naredilo vse, kar bo lahko, da ta sveženj pripelje kar se da daleč.

Timmermansa ni bilo na novinarski konferenci

V razpravi je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je pristojen za evropski zeleni dogovor. Načrtovano je sicer bilo, da bo Timmermans sodeloval na novinarski konferenci, a je udeležbo pozneje odpovedal.

Vizjak je obenem komentiral v ponedeljek izdano energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško. Odločitev infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca pozdravlja, saj brez tega vira energije ne vidi možnosti razogljičenja in doseganje ciljev, kot je zanesljivost oskrbe. Obenem se je treba zavedati, da se v Sloveniji trenutno opušča premog, doba trajanja trenutnega bloka pa se izteka, je še dejal Vizjak.

Popoldne so ministri spregovorili še o mednarodni podnebni konferenci COP26, ki bo potekala jeseni v Glasgowu.

Podnebna konferenca COP26, ki bo novembra potekala v škotskem Glasgowu, ima štiri pomembne cilje za napredek na mednarodnih pogajanjih: blažitev, prilagajanje, financiranje in sodelovanje, je na novinarski konferenci po popoldanskem delu srečanja dejal minister za okolje in prostor Vizjak.

Tako kot je pomemben zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55, ki so ga ministri obravnavali dopoldne, je izjemnega pomena tudi napredek na globalni ravni, je ocenil minister. Današnjo razpravo je označil za izredno koristno, prav tako tudi predstavitev predsedujočega mednarodni podnebni konferenci Aloka Sharme iz Velike Britanije.

"Politični žarometi bodo gotovo usmerjeni h globalnim ambicijam na področju blaženja, pa tudi k zavezam za financiranje in krepitev politike prilagajanja podnebnim spremembam," je prepričan Vizjak.

Okoljski minister je ob tem izpostavil vodilno vlogo EU v svetovnem merilu in se pri tem zavzel, da bodo naredili vse potrebno, da na konferenci dosežejo konkretne rezultate.
"Vsi se strinjamo, da bo na eni strani treba poskrbeti za dokončanje knjige pravil pariškega podnebnega sporazuma ter da bo na drugi strani treba začeti razprave o finančnih zavezah po letu 2025, pogledu globalnega stanja in podobno," je dejal. Za ministra bo pri tem ključen dvig ambicij na vseh ravneh.

Prav tako meni, da bo do Glasgowa treba izkoristiti vse mednarodne dogodke, da naše globalne partnerje pripravimo in spodbudimo k temu globalnemu dogovoru. Eden takšnih dogodkov je na sporedu že v četrtek, ko bo v Neaplju v Italiji srečanje okoljskih ministrov držav skupine G20. Te države se morajo po Vizjakovem prepričanju odzvati na moralno avtoriteto in vodstvo, predvsem tistih najbolj ranljivih na posledice podnebnih sprememb, s sprejetjem ambicioznih ukrepov, s katerimi bodo pri življenju ohranili cilj omejitve segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.