V junijski raziskavi Unicefa Slovenija je sodelovalo 400 otrok in mladih v starosti od deset do 18 let iz vse Slovenije. Vsak peti je ocenil svoje duševno zdravje kot slabo. Bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup je lani občutilo 70 odstotkov sodelujočih, 60 odstotkov sodelujočih je zaradi epidemije covida-19 bolj strah prihodnosti.
Stiske so torej med epidemijo postale še bolj intenzivne, hkrati pa se zaradi umanjkanja socialnih stikov še težje opazijo. Take stiske lahko prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, po raziskavah pa prizadenejo že vsakega sedmega otroka po svetu.
Polovica vseh duševnih težav se začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Zato pri Unicefu opozarjajo, da moramo stiske znati prepoznati in nanje ustrezno odreagirati čim prej.
Večina stiske rešuje sama
A večina vprašanih svoje stiske rešuje sama in se o tem ne pogovarja z odraslim. Po besedah izvršnega direktorja Unicefa Slovenija Tomaža Bergoča prav zato želijo s kampanjo "Kako se počutiš" in projektom "P-Odporni mladi" normalizirati pogovore o teh temah, "da se z otroki pogovarjamo, ne le vljudnostno vprašamo, kako si, ampak si želimo ugotoviti, ali otrok potrebuje pomoč."
V kampanji je svoja občutja povzel tudi 15-letni Jakob: "V zadnjem letu sem zagotovo pri sebi opazil strah, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, kako bo potekal vsak dan. Dela je bilo več, druženja pa manj, kar je gotovo vplivalo na mlade." Ob tem ima občutek, da mladih odrasli ne slišijo dovolj. "Ne vem, ali ne razumejo naših težav ali jih nočejo slišati, a na njih se ne odzovejo resno."
Raper Nipke je za video posodil svojo pesem Noben me ne razume, na družbenih omrežjih pa s ključnikom #kakosepočutiš odpirajo pogovor o čustvih. Pridružujejo se jim tudi nekateri znani obrazi.
Vloga odraslih je, da z otrokom vzpostavijo stik
Vodja kampanje Maja Planinc in socialna pedagoginja ter družinska terapevtka Polona Greif sta za MMC ob tem poudarili, da je vloga odraslih, da z otrokom vzpostavijo stik in ga začutijo. "Prostor, torej okolje, hrana, vse zunanje, stvarne zadeve niso toliko pomembne, kot je pomemben odnos. Večina stisk izvira iz odnosov – pri tem ne gre zgolj za odnos starša ali drugega pomembnega odraslega neposredno do otroka, ampak tudi za preostale pomembne odnose v otrokovem življenju. Zelo pomemben je tudi odnos med starši," pojasnjujeta.
Ob tem pa odrasli ne smejo zanemariti sebe, saj bodo tako mirnejši in bodo lažje reševali otrokove stiske. "S tem bomo otroku dali dober zgled, kako se spopasti s svojimi težavami oziroma kako preventivno ravnati, da do določenih stisk in težav sploh ne pride. Zdravi odrasli odnosi, v katerih lahko razvijemo občutek varnosti, iskrenosti, dobrodošlosti in ljubljenosti, ter uravnotežen življenjski slog staršev je odlična popotnica." Sogovornici dodajata, da ni vedno časa za dolge sprehode in obiske prireditev, se pa vedno lahko najde čas za kratek pogovor, nežen dotik, nekaj plesnih korakov po kuhinji ali kakšno šalo.
Kakšna pa je lahko splošna preventiva, ki lahko pomaga lajšati morebitne stiske pri mladostnikih in otrocih? Po raziskavi Unicefa Slovenija otroci menijo, da podpora družine in druženje s prijatelji najbolj vplivata na njihovo zadovoljstvo z življenjem in občutek sreče, 26 odstotkov pa jih za boljše počutje in nadzorovanje stresa potrebuje umetnostno ustvarjanje in šport. Maja Planinc in Polona Greif spomnita na znano modrost – zdrav duh v zdravem telesu. "In ob tem ne mislimo zgolj, da otroke napodimo na igrišče, temveč da skozi dnevne aktivnosti, igro in šport iščemo pristen stik z otrokom in gradimo zadovoljne, sproščene, igrive odnose. Ob tem pa si dovolimo opaziti otrokovo slabo počutje, neprijetna čutenja, jih sprejeti in se z njimi ukvarjati." Otroci namreč ne bodo sami od sebe prišli do nas in začeli pogovora o svoji stiski.
Regulacije posameznikovega notranjega sveta
Ko pomislimo, da bi morda potrebovali strokovno pomoč, takrat bo to zagotovo pravi signal in pomoč je treba poiskati. Kljub dvomom in pomislekom, morda tudi občutkom strahu in sramu, ki se bodo takrat pojavljali, se ne ustavite in se ne začnite prepričevati: "Pa saj v resnici ni tako hudo." Pomoč, podpora in nasvet v stiski pripada prav vsakomur in prav je, da si to tudi sam dopusti.
Prav zato je treba razširiti pogovore o čustvih in prepoznavanju naših občutenj. Pri Unicefu v ta namen ponujajo usposabljanja za podjetja o regulaciji posameznikovega notranjega sveta. Tako bi radi pripomogli tudi k zgodnjemu prepoznavanju duševnih stisk. "V sklopu kampanje bomo ozaveščali o tem, kako lahko znake stresa in stisk prepoznamo sami pri sebi in pri svojih kolegih," pravijo.
V želji po destigmatizaciji pogovora o duševnem zdravju pa želijo pozvati vse, ki začutijo, da so v stiski, da sami poiščejo pomoč. "Ne smemo pozabiti na nujne sistemske spremembe za pomoč otrokom in mladim v stiski. Čakalne vrste so dolge, vendar nas to ne sme odvrniti od tega, da bi za svojega otroka vztrajno iskali pomoč, prav tako pa tudi zase," pravita naši sogovornici.
Kam naj se obrnejo starši, če ima njihov otrok duševne stiske?
Prva pomoč je lahko že svetovalna služba v vrtcu ali šoli. Tam bomo dobili tudi dodatne informacije o otrokovem vedenju in doživljanju. V primerih, ko smo z otrokom napoteni v zdravniško obravnavo, nam je v pomoč pediater ali družinski zdravnik. Opozorili pa bi, da če imate čakalno dobo za kliničnega psihologa ali pedopsihiatra, ne obupate. Vrste v nekaterih zdravstvenih domovih so res dolge, vendar se lahko dogovorite za srečanje tam, kjer bo možno najhitreje.
Staršem svetujemo tudi, da se postavite v vrsto pri brezplačnih programih za psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, ki jih financira MDDSZ (https://www.gov.si/teme/centri-za-druzine/), lahko pa v svojem kraju preverite tudi možnosti, ki jih sofinancira občina.
V primerih, ko vas tare huda stiska, vam svetujemo, da pokličete na katero od telefonskih številk za pomoč v stiski (npr. telefon v stiski "Prisluhnem ti" 031/50 60 50, TOM - telefon za otroke in mladostnike 116 111 … ), kjer boste lahko dobili pomiritev zase. Ko boste tudi vi nekoliko pomirjeni, boste lažje pomagali in pomirjali svojega otroka, lažje boste otroka začutili v njegovi stiski, vzpostavili stik, otrok pa se vam bo lažje odprl.
Za otroke in mladostnike je torej po njunih besedah izjemno pomembno predvsem to, da se v družinah in šolah ustvarja podporno, varno okolje, v katerem bodo lahko spregovorili o svojih stiskah. Vse to pa se lahko začne s preprostim vprašanjem: "Kako se počutiš?"
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje