Tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta sporočila, da sta izjemno zadovoljna z imenovanjem. Poudarila sta, da se želita ne glede na vse zaplete osredotočiti predvsem na pregon kriminala v škodo proračuna EU-ja. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta sporočila, da sta izjemno zadovoljna z imenovanjem. Poudarila sta, da se želita ne glede na vse zaplete osredotočiti predvsem na pregon kriminala v škodo proračuna EU-ja. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Na Evropskem javnem tožilstvu (EPPO) so predlog slovenske vlade glede imenovanja dveh slovenskih evropskih delegiranih tožilcev prejeli v petek, potem ko se je vlada prejšnji četrtek odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Oba sta bila kandidata od samega začetka procesa, ki traja že več kot eno leto.

Predlog je sicer glede na sklep vlade začasen, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov. Evropsko javno tožilstvo je kljub temu oba slovenska kandidata imenovalo za polni petletni mandat, kot vse preostale evropske delegirane tožilce, so poudarili v sporočilu na Twitterju.

"Izjemno sva zadovoljna, da sva bila imenovana za evropska delegirana tožilca za polni mandat petih let in nama je bila s tem dana priložnost sodelovati v tem projektu. Evropskemu javnemu tožilstvu se zahvaljujeva za izkazano zaupanje. Ne glede na vse zaplete pri imenovanju pa se želiva predvsem osredotočiti na nadaljnje delo, to je pregon kriminala v škodo proračuna EU-ja," sta Tanja Frank Eler in Matej Oštir sporočila v skupnem odzivu.

Sorodna novica Komisar za pravosodje izpostavil zmanjševanje sredstev za pravosodni sistem v Sloveniji

Dikaučič z eno roko čestital, z drugo vložil predlog spremembe zakonodaje

Na imenovanje delegiranih tožilcev se je odzval tudi pravosodni minister Marjan Dikaučič. Kot je dejal v izjavi za Radio Slovenija, si je slovenska stran več čas prizadevala, da se z evropskima delegiranima tožilcema čim hitreje in v polni meri vključi v delo EPPO-ja. "Z današnjo odločitvijo se je to tudi uredilo," je še dodal.

A kot je razvidno s spletne strani gov.si, je danes ministrstvo za pravosodje vložilo predlog zakona o spremembah zakona o državnem tožilstvu. Kot poroča portal N1, bi novela omogočila, da bi lahko ministrstvo samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, tudi če se osebe niso prijavile na razpis, končno odločitev, katera imena bodo posredovana Evropskemu javnemu tožilstvu, pa bi imela vlada, ne več državnotožilski svet.

V prehodnih določbah predloga ministrstvo predlaga, da mora vlada v treh mesecih od uveljavitve zakona Evropskemu javnemu tožilstvu predložiti listo kandidatov za evropska delegirana tožilca. S tem pa, kot piše v predlogu, ne bodo več potrebne storitve evropskih delegiranih tožilcev, ki sta bila predlagana po zdajšnji zakonodaji, to sta Frank Eler in Oštir.

Predlagatelj želi, da DZ obravnava predlog zakona po nujnem postopku, saj je sprejem zakona "nujen zaradi interesov varnosti države in tudi zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države". Kot dodaja, spremembe dopolnjujejo nacionalni del postopka izbora kandidatov za evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca.

22:45

Pravna stroka zgrožena nad novimi poskusi vlade za odpoklic tožilcev

Pravna stroka je zaradi vladnega načrta ogorčena. Kot je za Televizijo Slovenija dejal okrožni državni tožilec Boštjan Valenčič, gre pri vložitvi novele zakona za retroaktivno spreminjanje zakonodaje oziroma za spreminjanje postopka izbire tožilcev za nazaj. "To je pa nedopustno," je prepričan Valenčič in dodaja: "Gre za vmešavanje v izključno pristojnost državnotožilskega sveta." Po mnenju Rajka Pirnata z ljubljanske pravne fakultete je odpoklic delegiranih tožilcev pravno popolnoma neizvedljiv. "Po evropski uredbi ju lahko razreši le ta kolegij, država članica pa samo s soglasjem glavnega evropskega javnega tožilca," je prepričan.

Je zapletov glede delegiranih tožilcev res konec?

Za tožilstvo v Luxembourgu ni dvoma – postopek je končan

Kot je pojasnila bruseljska dopisnica RTV-ja Mojca Širok, jasnega odgovora na vprašanje, ali je postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev zdaj končan, pravzaprav ni. "Uredba o Evropskem javnem tožilstvu o tem izrecno ne govori. Predvideva sicer predčasno končanje mandata delegiranega tožilca, a le ob soglasju evropskega glavnega tožilstva."

Za tožilstvo v Luxembourgu pa po besedah Mojce Širok ni nobenega dvoma – postopek imenovanja je končan. Kot je pojasnilo luxembourško tožilstvo, nacionalne strani kandidate predlagajo, odločitev o njihovem imenovanju pa sprejme kolegij tožilstva, saj je to bistveno za njegovo neodvisnost. Kolegij lahko delegiranega tožilca zgolj zavrne ali pa ga imenuje za polni mandat, drugih možnosti nima.

Potem ko so v Luxembourgu v petek po več kot leto dni dolgem procesu, v katerem sta bila Tanja Frank Eler in Matej Oštir edina kandidata, prejeli predlog slovenske vlade, so slovenska tožilca, tako kot vse druge evropske delegirane tožilce, imenovali za petletni mandat, je pojasnila Širok.

"Slovenska vlada je po drugi strani z zavlačevanjem veliko tvegala, nazadnje pa tudi ona ni imela velike izbire. Zaradi zamude pri imenovanju tožilcev, ki je bil tudi eden od razlogov za današnjo razpravo o vladavini prava v Sloveniji v Evropskem parlamentu, je bila pod velikim pritiskom Evropske komisije, po neuradnih informacijah bi ji lahko grozili celo pravni postopki zaradi kršenja evropske zakonodaje," je še dodala Širok.

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je prek Twitterja sporočil, da so tudi sami v proceduro vložili novelo zakona o državnem tožilstvu, in dopisal: "pri čemer priznam, da zgolj z namenom upočasnjevanja napovedane vladne spremembe ZDT. Njihov cilj je uzakoniti odpoklic pravkar delegiranih evropskih tožilcev".

Premier Janez Janša je glede imenovanja Frank Eler in Oštirja za evropska delegirana tožilca dejal, da "se ne dogaja nič, kar ni bilo dogovorjeno". "Če je še kakšna nejasnost, bo v naslednjih mesecih odpravljena," je še povedal na novinarski konferenci s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim.

Zadovoljstvo ob imenovanju evropskih delegiranih tožilcev

Državnotožilski svet zadovoljen s potrditvijo zakonitosti imenovanja delegiranih tožilcev

Še pred informacijo o vložitvi novele zakona o državnem tožilstvu od pravosodnega ministrstva so se iz strokovnih krogov vrstile čestitke ob imenovanju delegiranih evropskih tožilcev. Državnotožilski svet je pozdravil imenovanje Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja. Njuno imenovanje za polni petletni mandat "pomeni potrditev zakonitosti predloga državnotožilskega sveta", so zapisali v izjavi za javnost na svoji spletni strani. Kot so dodali, bo z imenovanjem Frank Eler in Oštirja "omogočeno ustrezno delovanje Evropskega javnega tožilstva tudi v Republiki Sloveniji".

Vrhovno državno tožilstvo: Končuje se postopek zavlačevanja obveznosti

Zadovoljstvo nad odločitvijo EPPO-ja, da Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenuje za polni mandat petih let, so izrazili tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. "Kot smo že večkrat poudarili, gre za dobra kandidata, ki izpolnjujeta vse pogoje za evropska delegirana tožilca," so poudarili v pisnem odzivu.

"S tem se končuje postopek zavlačevanja izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti Slovenije do instituta Evropskega delegiranega tožilstva," so še poudarili na vrhovnem državnem tožilstvu. Slovenija pa bo s tem "naposled zapolnila vrzel, ki je s tem nastala v vrstah evropskih javnih tožilcev in se pridružila skupnim prizadevanjem za zaščito finančnih interesov EU-ja v Sloveniji", so še zapisali.

Jourova in Reynders pozdravila imenovanje evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije

Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote in preglednost, Vera Jourova, in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders sta pozdravila imenovanje Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca iz Slovenije.

"Dobre novice, zdaj imamo delegirane tožilce iz vseh sodelujočih držav," je na Twitterju zapisala Jourova, ki je pri tem poobjavila tvit EPPO-ja o imenovanju Frank Eler in Oštirja za evropska delegirana tožilca za polni petletni mandat.

Podobno je zapisal evropski komisar za pravosodje Reynders. "Po več pogovorih s slovenskim premierjem Janezom Janšo in ministrom za pravosodje Marjanom Dikaučičem me veseli, da imamo zdaj delegirane tožilce iz vseh držav članic, ki sodelujejo v EPPO-ju," je poudaril.

V projektu sodeluje 22 članic, slovenska predstavnika imenovana zadnja

Unija je Evropsko javno tožilstvo, pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja, vzpostavila junija letos. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija, ki do četrtkove odločitve vlade edina še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.

Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je v preteklih mesecih večkrat opozorila, da zamude v Sloveniji ovirajo delovanje tožilstva, spodkopavajo njegovo učinkovitost pri zaščiti finančnih interesov EU-ja in zahtevajo ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Slovenija je zaradi tega pod drobnogledom Evropske komisije, ki je vseskozi pozivala k hitrim rešitvam, sicer pa napovedovala ukrepanje. Najverjetnejša možnost je bila sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, v tem primeru uredbe o Evropskem javnem tožilstvu.

Zamude pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev so bile tudi eden ključnih razlogov, da je Evropski parlament na dnevni red plenarnega zasedanja uvrstil tudi razpravo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji s predvideno resolucijo, o kateri naj bi glasovali decembra.

"Zaradi poskusa političnega vmešavanja vlade v delo evropskega javnega tožilstva po t. i. poljski formuli, ki jo sodišče EU redno pošilja na smetišče zgodovine, bo verjetno podobne mednarodne pravne in politične blamaže deležna tudi Slovenija," je dogajanje na Twitterju komentiral nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar.